Zaradi uvedbe možnosti pridobitve elektronskega izpisa stanja na računu vrednostnih papirjev bodo namreč poslej te izpise po pošti avtomatično dobila le še podjetja, medtem ko bodo morali fizični vlagatelji KDD sporočiti, ali želijo izpis dobiti po pošti, v elektronski obliki ali pa ga bodo dvignili osebno. Čeprav bodo ti izpisi še vedno brezplačni, pa bo ta sprememba po ocenah poznavalcev KDD prinesla velike prihranke, saj je pričakovati, da bo le manjši del vlagateljev na KDD poslal zahtevo za letni izpis stanja.
Prav stroški pošiljanja letnih izpisov so sicer eni izmed večjih stroškov KDD, ki je denimo samo lani poslal 593.000 letnih izpisov stanj na računih vrednostnih papirjev, leta 2009 pa skoraj 613.000. Zaradi preoblikovanja še preostalih investicijskih družb v vzajemne sklade bi moral po nekaterih ocenah KDD letos poslati med 450.000 in pol milijona izpisov, medtem ko poznavalci ocenjujejo, da jih bodo dejansko poslali le do okoli 100.000.
Kako je lani posloval KDD, za zdaj še ni znano, v letu 2010 pa so v družbi kljub padcu prometa na Ljubljanski borzi ustvarili nekaj več kot sedem milijonov evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Pretežni del dobička KDD ustvari z nadomestili oziroma tarifami za vodenje stanja na trgovalnih računih. Te morajo namreč od začetka leta 2009 plačevati vsi vlagatelji, ki imajo pri kateri od slovenskih borznoposredniških družb odprt trgovalni račun, Šnuderl pa je s spremembo navodil onemogočil, da bi vlagatelji zaprli trgovalni račun in svoje delnice prenesli nazaj na centralni register KDD.
matjaz.polanic@dnevnik.si
