To je v še ne javno objavljeni reviziji prodaje Sija med drugim ugotovilo računsko sodišče. Preveč plačana kupnina je bila vrnjena, kaj je razlog, da so Rusi za Sij nakazali 60 odstotkov ali 70 milijonov evrov več kupnine od pogodbeno dogovorjene, pa računsko sodišče ni dognalo.
Ministrstvo za gospodarstvo je namreč državnim revizorjem pojasnilo, da so opazili, da je Dilon, prek katerega je ruski Koks leta 2007 prevzel slovenskega jeklarja, nakazal več sredstev, kot je znašala kupnina. "Vendar temu nismo posvečali preveč pozornosti, saj je dobil kupec presežek nakazan nazaj. Pomembno je bilo le, da je bila kupnina 105 milijonov evrov nakazana na račun proračuna oziroma da kupec ni nakazal premalo," so pojasnili. Ministrstvu tudi ni znano, s katerega računa je Dilon nakazal sredstva.
Je urad za preprečevanje pranja denarja sploh preveril transakcijo?
Ali je vsaj uradu za preprečevanje pranja denarja znano, zakaj je bila za nakup Sija nakazana bistveno višja kupnina od dogovorjene in od kod je v slovenski finančni sistem prišel ruski denar, na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti. Kot smo že poročali, računsko sodišče ministrstvu za gospodarstvo (v času prodaje Sija ga je vodil Andrej Vizjak) očita, da kljub temu, da je obstajalo tveganje, da je Dilon prikrival pravo naravo, izvor, razpolaganje, lastništvo ali pravice v zvezi z denarjem ali premoženjem, uporabljenim za nakup delnic, ministrstvo teh tveganj ni obvladovalo. Povedano drugače: če bi bil izvor denarja preverjen, bi bilo računsko sodišče s tem po vsej verjetnosti seznanjeno.
Državna institucija, ki je pristojna za preverjanje nakazil, je urad za preprečevanje pranja denarja, ki ga je tako v letu 2007, ko se je zgodila prodaja Sija, kot tudi danes vodil Andrej Plausteiner. Namesto konkretnih odgovorov so nam na uradu za preprečevanje pranja denarja odgovorili, da konkretnih zadev, njihove vsebine in postopkov, povezanih z njimi, ne smejo razkriti, ker so vse zadeve, ki jih obravnavajo, tajne. Toda, če ne prej, se je urad za preprečevanje pranja denarja z vprašljivimi transakcijami za nakup Sija seznanil leta 2009, ko je prejel prijavo (ime prijavitelja hranimo v uredništvu) o vprašljivih transakcijah. Toda le nekaj dni kasneje je urad prijavitelja seznanil, da ni pristojen za obravnavanje prijave in da so jo odstopili policiji.
Kriminalisti ustavili preiskavo
Kriminalisti iz ljubljanske in slovenjgraške policijske uprave so začeli preiskovati prodajo Sija, še preden so jim zadevo odstopili na uradu za preprečevanje pranja denarja. Povod za začetek predkazenskega postopka je bila po naših informacijah prijava v letu 2008, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. Kot smo izvedeli, je policija preiskovala tudi sum podkupovanja.
Tiskovni predstavnik ljubljanske policijske uprave Vinko Stojnšek je pojasnil, da je predkazenski postopek usmerjalo ljubljansko okrožno tožilstvo, ki so ga aprila letos obvestili, da na podlagi zbranih obvestil ni podlage za kazensko ovadbo. "Če bomo prišli do dodatnih informacij o obstoju znakov uradno pregonljivega kaznivega dejanja, bomo te znake preučili in ukrepali v skladu z danimi pooblastili," je dodal Stojnšek.
Protikorupcijska komisija odstopila zadevo policiji
Približno hkrati (v letu 2009) kot na urad za preprečevanje pranja denarja pa je isti prijavitelj zaradi suma korupcije pri prodaji Sija naslovil prijavo tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. V komisiji so pojasnili, da so na podlagi prijave v letu 2008 (očitno je bila vložena še ena prijava) uvedli postopek. "Po ugotovitvi, da prijava vsebuje znake kaznivega dejanja, smo zadevo novembra lani odstopili policiji, ki nas je obvestila, da niso ugotovili znakov kaznivih dejanj," so pojasnili v komisiji.
Računsko sodišče, ki bo izsledke revizije predstavilo javnosti na začetku prihodnjega leta, sumov storitve kaznivih dejanj pri prodaji Sija ni zaznalo. Je pa ugotovilo, da je bila prodaja Sija neučinkovita in netransparentna. Ena od najpomembnejših ugotovitev je, da bi država od prodaje Sija verjetno lahko iztržila višjo kupnino, če bi pristojna komisija za prodajo vodila postopek bolj učinkovito. Po ugotovitvah državnih revizorjev je bil prodajni in tudi poprodajni postopek Sija domala v vseh korakih voden vprašljivo. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je po naših informacijah seznanjen s podrobnostmi revizije računskega sodišča, pa je še vedno prepričan, da je prodaja Sija predstavljala profesionalen, transparenten in učinkovit posel.
vesna.vukovic@dnevnik.si, sebastjan.morozov@dnevnik.si
