Ključna za sanacijo bo ravno prodaja. V načrtu finančnega prestrukturiranja ste napovedali, da se bo po letih gospodarske krize prodaja v letošnjem letu zvišala za 14 odstotkov, na 414 milijonov evrov. Kako boste dosegli te načrte, zlasti glede na gospodarsko krizo, ki se še poglablja?

Po podatkih Trgovinske zbornice Slovenije je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani prodaja na trgu izdelkov za gradnjo padla za 15 odstotkov, medtem ko je padec na trgu elektronike znašal 20 odstotkov. Glede na te podatke smo zadovoljni, da Merkur od januarja naprej povečuje svojo prodajo, torej tudi svoj tržni delež. Ta trenutek je Merkur spet vodilni igralec na trgu po programih Mojster in Dom ter na trgu elektronike. Opažamo, da nam konkurenca pri marketinških akcijah in katalogih sledi. Razmere so brez dvoma težke, toda od avgusta naprej smo vsak mesec dosegali več kot desetodstotno rast prodaje. Na matični družbi se je prodaja zvišala z 19 na 23 milijonov evrov mesečno. V prihodnjem letu načrtujemo 20-odstotno rast prodaje, tako da bi ustvarili 275 milijonov evrov prihodkov iz prodaje. Za 20 odstotkov naj bi se zvišali tudi prihodki iz marž, kar pomeni, da bi Merkur prihodnje leto dosegel točko preloma in v drugi polovici leta posloval z dobičkom.

Do konca decembra boste morali navadnim upnikom, ki so pristali na delni odpis terjatev, plačati prvo od petih letnih tranš terjatev v višini 21 milijonov evrov. Vam bo uspelo zagotoviti ta sredstva? Se boste morali dodatno zadolžiti?

Bančnih posojil za poplačilo upnikov ne bomo potrebovali. Naša likvidnost je namreč zadovoljiva, pripravljenih imamo že 12 milijonov evrov in do konca leta bomo brez dvoma poplačali prvi obrok terjatev navadnim upnikom. Novo zadolževanje načrtujemo v začetku prihodnjega leta, in sicer sedem milijonov evrov likvidnostnega posojila, kot predvideva tudi načrt finančnega prestrukturiranja. Za našo likvidnost v letu 2012 bo to ključnega pomena.

Ko je Merkur zašel v težave, so dobavitelji zahtevali vnaprejšnje plačilo za svoje blago. Vam je pri njih že uspelo povrniti zaupanje?

Merkur je do novembra lani posloval brez plačilnih rokov oziroma na avans. Tako je bilo do odobritve likvidnostnega posojila in šele aprila smo začeli kupovati blago z odloženim plačilom. Naš cilj je, da plačilne roke podaljšamo na 30 dni, kar nam je doma uspelo, medtem ko v tujini plačilni roki našim dobaviteljem znašajo okoli 10 dni.

Pri reševanju Merkurja se je izpostavljal zlasti njegov pomen za slovenske dobavitelje. Ali Merkur še vedno ohranja isto raven slovenskega blaga na policah?

Vsi ključni dobavitelji Merkurju še vedno dobavljajo blago in njihovi tržni deleži, doma in v tujini, se niso bistveno spremenili. Slovenski dobavitelji so se novim razmerah v Merkurju dobro prilagodili. V povprečju so znižali cene svojih izdelkov, vendar bi si mi želeli, da bi cene še znižali. Načrtujemo namreč, da bomo na policah povečevali delež cenejših izdelkov, tudi iz Kitajske, saj to od nas zahteva trg. Življenjski standard se poslabšuje in kupci postajajo vedno bolj občutljivi na ceno izdelkov, ki je postala odločilen element pri njihovem odločanju.

Kakšen bo finančni izid ob koncu leta? Po načrtu finančnega prestrukturiranja naj bi letošnje leto sklenili s 17 milijoni evrov izgube.

Ob najetju 35 milijonov evrov sindiciranega posojila smo se zavezali, da bo izguba ob koncu leta znašala 11 milijonov evrov. Rezultat bo za milijon do dva boljši, torej naj bi leto sklenili z okoli 9 milijoni evrov izgube. Kljub nižji prodaji bosta tako obljubljeni dobiček iz poslovanja (EBIT) in finančni izid presežena. Načrte bosta dosegla tudi Mersteel in Big Bang.

Ocenjujemo, da bo matična družba ustvarila 230 milijonov evrov prihodkov, načrtovanih je bilo 299 milijonov evrov. Namesto 81 milijonov evrov prihodkov iz marž jih bomo ustvarili okoli 70 milijonov evrov. Poslovanje Mersteela še vedno bremeni globoka kriza v gradbeništvu, tako da so se morali spopasti s še večjim padcem prodaje kot Merkur. Prodali bodo polovico manj, kot so načrtovali, vendar bodo kljub temu dosegli načrtovani rezultat, in sicer zlasti na račun povečanja obsega storitev. Poleg tega so se usmerili v prodajo zahtevnejših izdelkov.

Mercator bo z začetkom prihodnjega leta na posebno družbo prenesel tehnično trgovino. Pričakujete, da bo še bolj napadal tržni delež Merkurja?

Konkurenca na trgu se je v letošnjem letu brez dvoma zaostrila. Opažamo, da so naši konkurenti računali, da bo Merkur končal v stečaju. Toda na njihovo nesrečo se to ni zgodilo in so se pri svojem načrtovanju ušteli, nekateri tudi pri investicijah v nove trgovske centre in pri zalogah. Konkurence se ne bojimo!

Mercator še vedno ne skriva želje, da bi svojo tehnično trgovino povezal z Merkurjem.

S tem vprašanjem se v letošnjem letu žal nismo ukvarjali. Videli bomo, kaj bo prineslo prihodnje leto. Naša prednostna naloga je izvajanje programa prestrukturiranja in sanacije. Bolje kot bo posloval Merkur, boljše bodo njegove pogajalske možnosti pri morebitnih postopkih povezovanja, morda celo povečevanju tržnega deleža s prevzemi.

Po obsežnih oslabitvah in rezervacijah v letu 2009 ste tudi za leto 2010 morali oblikovati nove rezervacije in oslabitve sredstev, ki so bile za okoli 50 milijonov evrov višje od pričakovanj. Kolikšne bodo po vaših ocenah oslabitve za letošnje leto? Bodo nanje ponovno vplivala dejanja prejšnje uprave ali v prvi vrsti padec vrednosti finančnih naložb, kot so delnice Save, Gorenjske banke in Perutnine Ptuj?

Zaradi finančnih naložb in nepremičnin bomo morali brez dvoma oblikovati nove oslabitve in popravke, vendar še ni mogoče napovedati, v kolikšni višini. Za dejanja nekdanje uprave pa je bilo po naši oceni oblikovanih že dovolj popravkov.

Kako boste razrešili problem navzkrižnega lastništva s Perutnino Ptuj, za katero sta se ob menedžerskem odkupu dogovorila Bine Kordež in Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine? Ta namreč zelo obremenjuje poslovanje Merkurja.

Naše stališče je, da smo 25-odstotni lastnik Perutnine Ptuj in računamo na to, da bo družba uspešno izpeljala svoj program prestrukturiranja, nadaljevala rast prodaje in krepila svoj kapital. Tako bomo lahko nekoč to naložbo prodali za toliko, kolikor jo vrednotimo, torej za najmanj 25 milijonov evrov. Opcijska pogodba, po kateri ima Merkur obveznost, da od Perutnine kupi svoje delnice, pa je po našem mnenju neveljavna.

Ob upoštevanju učinka prisilne poravnave je kapital matične družbe zaradi nepričakovanih oslabitev in rezervacij, ki so jih zahtevali revizorji, ob koncu leta 2010 znašal le slabih 50 milijonov evrov, ob polletju pa okoli 40 milijonov evrov. Merkur bo glede na svojo zadolženost v prihodnjem letu brez dvoma potreboval dokapitalizacijo.

Kapitalska ustreznost je v tem trenutku res nizka, toda ob tem je treba upoštevati, da bomo začeli odplačilo 90 odstotkov naših obveznosti šele leta 2016 in da nas posojila stanejo manj, kot znaša obrestna mera na trgu. Če bodo revizorji zahtevali nove slabitve finančnih naložb, ki bi znašale približno toliko kot naš kapital, pa se bomo morali z lastniki resno dogovoriti, kako povečati kapital.

Že ob letošnji dokapitalizaciji je morala uprava veliko naporov vlagati v prepričevanje upnikov, da so del terjatev konvertirali v kapital. Kakšen odziv delničarjev, ki jih je trenutno okoli 350, pa pričakujete ob morebitni novi dokapitalizaciji?

Na to vprašanje še nimamo odgovora. Pomembno pa je, da je Merkur danes v popolnoma drugačnem položaju kot lani. Takrat smo se vsi ukvarjali z vprašanjem, ali ga rešiti ali ne. Skeptikov je bilo več kot tistih, ki so verjeli, da je mogoče narediti preobrat v poslovanju. Danes je položaj podjetja spet stabilen, tržni delež se mu povečuje, sanacija poteka skladno z načrti. Odločitev o podpori Merkurju bi zato morala biti danes bistveno lažja kot lani.

Ali pri lastnikih zaznavate željo, da bi prodali svoje deleže?

Večina naših lastnikov je lastnikov po sili razmer, vendar so se ob konverziji terjatev v kapital oziroma zaplembi delnic Merfinu po moji oceni odločili, da bodo v lastništvu do konca sanacije. Zaradi tega je lastniška struktura do konca leta 2016 stabilna. Toda ker so naši lastniki banke in dobavitelji, verjetno to niso končni lastniki podjetja. Zato ne izključujem niti možnosti, da bo že med sanacijo večina lastnikov želela prodati svoj delež.

Je prisilna poravnava finančno vzdržna ali gre bolj za odložitev problema do leta 2016, ko se bo začelo odplačevanje 290 milijonov evrov posojil? Ste morali preveč popustiti upnikom, zato da so podprli prisilno poravnavo?

Merkur ima izjemno dobre možnosti, da projekt prestrukturiranja izpelje. Leta 2016 pa se bo podjetje brez dvoma moralo soočiti z novo realnostjo. Upam, da bo takrat imelo več kapitala, ker bo razmerje med kapitalom in zadolženostjo še vedno visoko.

Prisilna poravnava Merkurja je ena največjih v zgodovini Slovenije, veliko manj zahtevne sanacije podjetij pa se niso izšle in so podjetja končala v stečaju. Kje so razlogi, da je vam uspelo prepričati upnike v reševanje podjetja, številnim drugim pa ne?

Ključno je, da morajo sanacijske ekipe dosledno izvajati sanacijski načrt. Brez dvoma je potreben kakovosten program finančnega in tudi vsebinskega prestrukturiranja, ki pa mu v Sloveniji podjetja dajejo premalo poudarka. Podjetjem v težavah bi svetoval, naj veliko pozornosti posvetijo prav programu vsebinskega prestrukturiranja in naj jim pri tem ne bo žal niti kakšnega dodatnega stroška za kakovostnega neodvisnega svetovalca. Brez dvoma razlogi za večjo pripravljenost za reševanje Merkurja tičijo tudi v velikem številu zaposlenih in pomenu za slovenske dobavitelje, verjetno pa tudi v tem, da smo se med prvimi znašli na operacijski mizi bank.

O preteklosti ne govorite radi. Toda nedavno je bila končana izredna revizija, ki so jo zahtevali delničarji. Kolikšna je po ocenah revizorjev višina odškodovanja, na kaj se nanaša in kdo je bil zanj odgovoren?

Revizija je potrdila več sumov nepravilnosti. Nanašajo se na posle z družbami Merfin, Merfin dva, Merfin tri in Merfin štiri, HTC Dva v stečaju, HTC Ena in HTCG. Revizija je ugotovila tri sklope sumov nepravilnosti: odškodovanje Merkurja in njegovih odvisnih družb, prekoračitve pooblastil in zlorabo položaja ter prevarantsko računovodsko poročanje. Revizorji se niso opredeljevali do krivde, so pa nakazali, da naj bi bil Merkur oškodovan za do 250 milijonov evrov. Kar 188 milijonov evrov je Merkur izgubil s posojili Merfinu in HTC Dva, ki so bila namenjena financiranju menedžerskega odkupa. Drugi sklop dejanj, s katerimi je bil oškodovan Merkur, pa se nanaša na transakcije z nepremičninami in delnicami.

O odškodovanju Merkurja prek posojil, ki so bila namenjena poplačilu menedžerskega odkupa, smo veliko poročali. Nam lahko več razkrijete o sumih prevarantskega računovodskega poročanja?

Merkur je bil oškodovan tako, da so previsoko vrednotili pripoznavanje dobrega imena (goodwill) ob oddelitvi družbe Mersteel iz Merkurja. Revizorji ocenjujejo, da je bil namen neupravičeno zvišanje kapitala Merkurja. Poleg tega revizorjem, ki so revidirali letna poročila, niso razkrivali vse dokumentacije. Sklepale pa so se tudi pogodbe, s katerimi so prikrojili poslovni rezultat Merkurja.

Po naših podatkih se je na okrožnem sodišču v Ljubljani že začela preiskava proti nekdanji upravi zaradi sumov kaznivih dejanj, storjenih pri preprodaji trgovskega centra Primskovo. Ste bili kot priča že zaslišani?

Že od začetka predkazenskega postopka sodelujemo z Nacionalnim preiskovalnim uradom in sodiščem. Vendar zaradi zaveze molčečnosti do konca preiskave več ne morem komentirati.

vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si