Ali lastniki sporočajo, da bo brez dela ostalo okoli 300 zaposlenih v Sloveniji in okoli 400 zaposlenih v Alposovih družbah v tujini? "Izjav ne dajemo," odgovarjajo v pisarni predsednika uprave družbe Ljubomirja Osovnikarja.
Tega so na mesto prvega človeka družbe postavile banke upnice - NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka - ter družba SIJ oziroma njeni predstavniki v nadzornem svetu, kmalu po prihodu pa je ugotovil, da bivša uprava Alposa pod vodstvom Mirjana Bevca upnikom, ki so potrdili prisilno poravnavo, ni podala realnih podatkov. "Dejansko finančno stanje hčerinskih družb bistveno negativno odstopa od prikazanega stanja in onemogoča izvedbo uspešne sanacije v družbi Alpos," so v včerajšnjem sporočilu za javnost ponovili banke in SIJ. Sanacija podjetja po mnenju lastnikov torej ni mogoča, poslovni načrt in predlagana dokapitalizacija pa, kot so še zapisali, ne dajeta zagotovila, da bo Alpos v prihodnje posloval pozitivno in vrnil dolgove, ki so mu jih že tako ali tako zmanjšali. Uprava Alposa naj bi lastnikom predlagala, da se osnovni kapital družbe, ki trenutno znaša milijon evrov, poveča s stvarnimi vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov. Proti je glasovalo vseh šest lastnikov in hkrati upnikov družbe - Abanko bi dokapitalizacija "stala" 5,2 milijona evrov, NKBM 6,4 milijona, NLB štiri milijone, Probanko 2,7 milijona, Factor banko 1,2 milijona in Acroni 7,2 milijona. S predlagano dokapitalizacijo bi odpravili razloge za insolventnost družbe, uprava pa je predlagala še pridobitev državne pomoči v višini 172.000 evrov in reorganizacijo družbe s prihodnjim letom.
Alpos je v prvih osmih mesecih ustvaril 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba pa je znašala pet milijonov evrov, kar pomeni, da skupaj s preneseno izgubo ta dosega že 21,3 milijona evrov. Višine nepokrite izgube bi tako znašala 8,4 milijona evrov, kar pomeni, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna.
katja.svensek@dnevnik.si
