To informacijo je že junija 2009 pridobilo ameriško veleposlaništvo v Ljubljani, na katerega so se obrnili ameriški vlagatelji, in o njej poročalo v Washington, je razvidno iz ene od depeš, ki jih je pred dnevi objavila spletna stran Wikileaks. Prav to naj bi bil tudi razlog, da se je projekt gradnje 250 apartmajev na planoti Jezerca pod Krvavcem predčasno ustavil. Durs je namreč projektnemu podjetju Center Jezerca, ki je v Schollmayerjevi lasti, potem ko je to poleti 2008 pod Krvavcem kupilo okoli 30.000 kvadratnih metrov zemljišč in za to odštelo približno 3,5 milijona evrov, zavrnilo vračilo skoraj 730.000 evrov DDV. To pa naj bi ameriški nepremičninski sklad, ki ga je Schollmayer pritegnil v posel, odvrnilo od nadaljnjih vlaganj. "Pridobili smo informacijo, da so bili (ameriški vlagatelji, op. p.) tarča obračuna slovenskih oblasti s slamnatimi podjetji, ker so domnevno povezani s posamezniki, ki so trenutno v preiskavi zaradi davčnih utaj v podobnih primerih," je v depeši, ki je nastala po obisku ameriškega državljana Grega Tobiasa, sicer tedanjega zastopnika Centra Jezerca, na veleposlaništvu, zapisal odpravnik poslov Bradley Freden.
Čeprav depeša, ki nosi oznako zaupno, ne omenja konkretnih imen, se je po našem dodatnem preverjanju izkazalo, da je imelo pri preprodajanju zemljišč pod Krvavcem pomembno vlogo podjetje Mab Invest. Eden od njegovih treh solastnikov je bil takrat Mario Bučan, nekdanji prokurist propadlega IPC Holdinga, znanega iz afere z gradnjo stanovanjske soseske na Brodu. Spomnimo, kupce stanovanj na Brodu je pred slabim desetletjem še pred prevzemom nepremičnine prehitel stečaj domnevno finančno izčrpanega IPC Holdinga, v katerem je izginila tudi njihova kupnina, zato so zoper nekdanje odgovorne v družbi, tudi Bučana, leta 2003 vložili kazensko ovadbo.
Po Dnevniku dostopnih podatkih je prav Mab Invest pod Krvavcem od lokalnih lastnikov in kmetov odkupoval zemljišča in jih nato preprodal Centru Jezerca. Pri tem naj bi podjetju samo v nekaj tednih uspelo ustvariti velike dobičke. Kot je ameriškim diplomatom razkril Schollmayerjev partner, so Mab Invest in preostali posredniki za kvadratni meter zemljišča v povprečju plačali po 40 evrov in ga po navadi le nekaj tednov kasneje preprodali po trikratni ceni (125 evrov). Mab Invest je sicer prav leta 2008, ko je kupoval in prodajal zemljišča pod Krvavcem, prenehal objavljati podatke o poslovanje, zato je sodišče na predlog Ajpesa že junija lani začelo postopek izbrisa podjetja iz registra brez likvidacij.
Tudi zato naj bi na Dursu po naših informacijah sumili, da je imel Mab Invest v verigi zemljiških poslov vlogo "missing traderja", kar posredno potrjuje tudi depeša. "Eden od lokalnih nepremičninarjev, od katerega je (Center Jezerca, op. p.) kupil zemljišče, je bil obtožen davčne utaje v zadevi, ki vključuje tudi slamnata podjetja," v depeši navaja Freden in dodaja: "Durs je vračilo DDV zavrnil z utemeljitvijo, da (Center Jezerca, op. p.) ni podjetje, ki bi opravljalo dejavnost, ker nima ne zaposlenih ne prihodkov. Poudarili so še, da bi moral zemljišča po ceni 40 evrov kupovati neposredno od kmetov."
V zgodbi o apartmajih pod Krvavcem je tako odprtih še več vprašanj. Tako ni jasno, zakaj Schollmayerjevo podjetje zemljišč ni kupilo neposredno od dotedanjih lastnikov, ampak je v posel pripustilo posrednika. Kot je za Dnevnik pojasnil Schollmayer, z družbo Mab Invest "nismo bili povezani, zemljišča pa smo kupovali od različnih lastnikov po tem, ko se je spremenila njihova namembnost". "Nismo preverjali, kdo je lastnik, denar pa smo nakazovali notarju v Kranj, ki ga je razporejal naprej. Eden od lastnikov naj bi imel neporavnane obveznosti do države, Durs pa si je razlagal, da gre za 'missing traderja', za kar pa indicev ni bilo. Namesto da bi preganjali 'missing traderja', so tako ogrozili projekt. V treh letih še vedno nismo dobili odgovora na pritožbo Dursa," je dejal. Na vprašanje, zakaj so Američani od 50 milijonov evrov vrednega projekta odstopili zaradi neizplačanega "drobiža" (730.000 evrov), pa je Schollmayer odgovoril: "Če se pri projektnem financiranju zatakne že v prvi fazi, je logično, da so Američani od projekta odstopili."
primoz.cirman@dnevnik.si
