Vlada namreč včeraj ni odločala o sklepih, ki jih je minister za promet predlagal v povezavi z odsekom tretje razvojne osi in poročilom omenjene skupine, ki je gradnjo hitre ceste ocenila za vprašljivo s prometnega in finančnega vidika. Sprejetje Vlačičevih sklepov sta po naših informacijah blokirala ministrstvo za kmetijstvo in vladna služba za zakonodajo. Spomnimo, že v soboto smo v Dnevniku razkrili, da je Vlačič vladi predlagal, naj po dodatni utemeljitvi nadaljuje postopek priprave prostorskega načrta za traso do Šentruperta. Študijo variant, ki jo je medresorska skupina označila za pomanjkljivo, pa bi vlada, tako Vlačič, dopolnila le z navedbo razlogov, ki so pretehtali v prid trase do Šentruperta.

Da bodo Vlačičevim predlogom nasprotovali na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan, ni presenečenje. Omenjeno ministrstvo že v postopku priprave državnega prostorskega načrta za traso, ki naj bi uničila najmanj 78 hektarjev kmetijskih zemljišč v Braslovčah in okolici, in pri preverjanju ustreznosti okoljskega poročila ni dalo pozitivnega strokovnega mnenja. Na to so vlado v poročilu opozorili tudi člani medresorske skupine, ki so bili zadolženi za oceno dosedanjih postopkov pri prostorskem umeščanju nove hitre ceste v prostor. Kmetijsko ministrstvo je sicer že od leta 2008 opozarjalo, da je trasa do Šentruperta s stališča zemljišč najmanj sprejemljiva.

Židan je tako vložil veto na skoraj vse sklepe, ki jih je v povezavi s hitro cesto predlagal Vlačič, in to utemeljil z razlago, da bi morala vlada državni prostorski načrt obravnavati na ločeni seji, torej ne skupaj s poročilom. Na vladni službi za zakonodajo pa so šli še korak dlje. V mnenju, ki so ga poslali vladi, so zapisali, da vsebina kar štirih od petih sklepov, ki jih je vladi predlagal Vlačič, presega pravno podlago, ki jo ima vlada pri obravnavi poročila delovne skupine. Povedano preprosteje: če se bo vlada s poročilom seznanila, to še ne pomeni, da ga lahko hkrati tudi vsebinsko vrednoti ali ga - kot je to poskušal minister Vlačič - celo vnaprej zavrne.

Usoda slabih 17 kilometrov dolge hitre ceste tako za zdaj visi v zraku. Eden od predlaganih sklepov, ki jim je nasprotoval Židan, se namreč nanaša tudi na dopolnitev okoljskega poročila z vidika varstva kmetijskih zemljišč, ki se sicer Vlačiču ne zdi smiselna. Če bo minister za kmetijstvo morebiti prisluhnil tudi preostalim stališčem članov medresorske skupine (trije od njih iz kmetijske stroke so priporočili ponovno celovito presojo vplivov trase na okolje), bi to lahko močno zavrlo umestitev hitre ceste Šentrupert-Velenje v prostor in odločanje o trasi po štirih letih vrnilo na začetek.

To ne bi bilo nujno slabo, saj se vladi pri vprašanju savinjskega odseka tretje razvojne osi, za katerega trenutno ni denarja ne v dodatnem avtocestnem programu ne v proračunskih postavkah za investicije, tako ali tako pretirano ne mudi. Spet drugo vprašanje pa je, na čigavo stran bosta v merjenju moči med Vlačičem in Židanom stopila minister za okolje in prostor Roko Žarnić, ki do zdaj javno ni dvomil o ustreznosti izbrane trase, in predsednik vlade Borut Pahor, katerega vplivni strankarski kolegi iz Šaleške doline močno zagovarjajo gradnjo hitre ceste do Šentruperta.

primoz.cirman@dnevnik.si