Donosi obveznic blizu pet odstotkov

Čeprav je Italija s 120 odstotki javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) za Grčijo najbolj zadolžena evropska država, se je doslej uspela ubraniti pred drastično rastjo zadolževanja. Zahtevani donosi na desetletne obveznice so se ta teden sicer zvišali za 0,21 odstotka na 4,94 odstotka, vendar ostali pod petimi odstotki, na kolikor so poskočili ob izbruhu svetovne gospodarske krize konec leta 2008.

Razlog za to, da Italija kljub dvokratniku po maastrichtskih pravilih dovoljenega dolga, (še) ni šla po poti Grčije, Irske ali Portugalske, je več. Italija ima v primerjavi z ostalimi evropskimi državami še vedno nizek proračunski primanjkljaj, ki je v kriznem letu 2009 dosegel 5,4 odstotka, že lani se je znižal na 4,6 odstotka, do leta 2014 pa naj bi proračun uravnotežili.

Poleg tega se država zadolžuje predvsem na domačem trgu, pri domačih bankah, ki so tudi le malo izpostavljene do evropske periferije, ki se je znašla v finančnih težavah. Italijanske banke so do Grčije po podatkih Banke za mednarodne poravnave v Baslu izpostavljene le v višini dobrih štirih milijard dolarjev, kar je znatno manj kot francoske (53 milijard dolarjev) ali nemške (34 milijard dolarjev). Podobno so italijanske banke izpostavljene tudi do Portugalske. Prav tako se lahko z relativno nizko zadolženostjo pohvalijo gospodinjstva, katerih zadolženost je pod 40 odstotki BDP, medtem ko evropsko povprečje presega 65 odstotkov BDP.

Za banke težava slabšanje portfelja

Po drugi strani pa bi se utegnile italijanske banke znajti v težavah zaradi slabšanja portfelja in normalizacije monetarne politike Evropske centralne banke, v enem od zadnjih poročil ugotavljajo v Societe Generale. Obseg slabih posojil, še posebej nefinančnih družb, se vztrajno veča in se je po podatkih italijanske centralne banke od začetka krize že skoraj potrojil. Moody's je možno znižanje bonitetne ocene Italije s trenutnega Aa2 napovedal zaradi krize evra. Če bi namreč obrestne mere poskočile, bi to po ocenah bonitetne hiše ogrozilo že tako šibko gospodarsko okrevanje Italije.

Prav šibka rast - minulo desetletje v Italiji velja za izgubljeno desetletje, saj je država z vidika BDP realno ostala na ravni iz leta 2000 - je zato ena glavnih ovir pri zniževanju visokega javnega dolga. Predsednica združenja industrialcev Confindustria Emma Marcegaglia sicer meni, da Italija zaradi krize v Grčiji ni ogrožena, kljub temu pa je brez umiritve razmer na mednarodnih finančnih trgih po njenih ocenah ne bo odnesla brez prask. Prav zato italijanski gospodarstveniki skrbno spremljajo napovedane reformne ukrepe vlade, s katerimi naj bi do leta 2014 privarčevali okoli 43 milijard evrov in hkrati znižali proračunski primanjkljaj na vsega 0,2 odstotka BDP. V združenju namreč ocenjujejo, da vsakih 100 bazičnih točk pribitka na državne obveznice pomeni za 16 milijard evrov več primanjkljaja.

barbara.hren@dnevnik.si