V primeru prisilne poravnave Istrabenza bi isto dokazovali nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar, njegov nadzornik Janko Kosmina ter nekdanja članica uprave Petrola in nadzornica Istrabenza Alenka Vrhovnik Težak in Bogdan Topič, nekdanji predsednik uprave Istrabenza, v primeru prisilne poravnave Merkurja bi nekdanji predsednik uprave Bine Kordež ter njegova nadzornika Janez Bohorič ter Aleksander Svetelšek dokazovali, da niso krivi za težave trgovske družbe. Zaradi prisilne poravnave Istrabenza Petrol kot njegov tretjinski lastnik ne bi smel ustanavljati podjetij, zaradi stečaja Steklarske Nove in Vegrada bi država in njuni paradržavni družbi vsaj začasno izgubile možnost upravljanja vseh svojih naložb.

Da bi onemogočili veriženje, številni gospodarstveniki ob funkcijo

To bi bila posledica novele zakona o gospodarskih družbah, ki jo predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Radovanom Žerjavom in je v prvem branju dobila dovolj podpore za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele zakona predvideva, da se v primeru stečaja ali prisilne poravnave družbe njenim ustanoviteljem, vsem družbenikom, ki imajo več kot 25-odstotni delež podjetja, članom poslovodstva ali nadzornih svetov prepove ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb, hkrati pa se jim odvzame vsa pooblastila za vodenje ali nadziranje katere koli družbe, tudi uresničevanje glasovalnih pravic v drugih družbah.

Sodišče jim sicer lahko dovoli ustanovitev družbe, vodenje ali nadziranje družbe, a le če dokažejo, da niso vplivali ali niso mogli vplivati na poslovanje družbe, nad katero je bil začet insolvenčni postopek, oziroma da so ravnali "s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika".

Žerjav vztraja pri obrnjenem dokaznem bremenu: "Alternativo imamo zdaj!"

V primeru stečaja podjetja bi tako na primer njegov nekdanji nadzornik, direktor - časovna omejitev velja za dve leti nazaj - izgubil vsa svoja trenutna pooblastila. Če bi vodil neko podjetje, bi izgubil pooblastila za vodenje, z morebitne nadzorne funkcije kakšnega drugega podjetja bi ga odpoklicali. Če je šlo v stečaj podjetje, kjer je ali je bil več kot 25-odstotni lastnik, bi izgubil možnost uresničevanja svojih glasovalnih pravic v vseh družbah, kjer ima lastniški delež. Če bi želel svojo funkcijo obdržati, bi moral sodišču dokazati, da ni vplival na stečaj. Radićeva temu nasprotuje in pojasnjuje, da vse sankcije temeljijo na dokazu krivde. A Žerjav na alternativne možnosti ni pripravljen. "Alternativa obrnjenemu dokaznemu bremenu je to, kar imamo zdaj," je dejal.

Veljalo bo torej, če bo zakon sprejet, obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da bodo lastniki podjetja, ki bo končalo v insolvenčnih postopkih, člani njegovega vodstva in nadzornega sveta, najprej razumljeni kot krivi. Če bodo želeli ustanoviti, voditi ali nadzirati podjetje, bodo morali dokazovati, da niso krivi. Z novelo zakona želijo predlagatelji onemogočiti veriženje in izčrpavanje podjetij, ko se zdrava jedra prenesejo na novoustanovljeno družbo, staro pa se skupaj z zaposlenimi pahne v insolvenčne postopke.

Rigorozni zakoni kot odgovor na nedelovanje sodstva

"Če bi pravosodni sistem deloval tako, kot velevajo zakoni, predlog novele zakona o gospodarskih družbah ne bi bil potreben," priznava Žerjav in poudarja, da so v nadaljevanju obravnave predloga zakona pripravljeni prisluhniti predlogom za morebitne dopolnitve. A križem rok ne bodo sedeli, dodaja, dokler lahko lastniki, poslovodstva ali nadzorniki podjetij, ki so z dolgovi končali v stečajih, nemoteno razpolagajo s svojim premoženjem in ustanavljajo nova podjetja, četudi so zoper njih sproženi postopki zaradi suma storitve več kaznivih dejanj.

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se z ambicijo odprave anomalij strinja, a opozarja, da zakon v takšni obliki za nadaljnjo obravnavo ni primeren. "Če pride do stečaja, torej insolventnosti v določenem podjetju, izgubijo odgovorne osebe, lastniki in nadzorniki vso svojo operativno funkcijo," je pojasnila. Posebej je izpostavila problem v podjetjih, kjer ima država 25-odstotni delež ali več. "Če gre takšno podjetje v stečaj, izgubi država glasovalne pravice v vseh družbah," je povedala Radićeva in poudarila, da ni težava v zakonskih določilih, ampak v njihovem izvajanju.

"V 55 podjetjih ima država več kot 25-odstotni delež," je odgovoril Žerjav, ki pa ideji o izvzemu države iz sankcije ni naklonjen. Ravno nasprotno - meni, da bi bila to največja dodana vrednost zakona, ki bi državo prisilila v izvajanje korporacijskega prava.

katja.svensek@dnevnik.simatjaz.polanic@dnevnik.si