"Prvi sestanek z vlado na to temo je bil februarja lani, pa se do zdaj ni nič premaknilo," je odzivnost vlade nazorno predstavil Franci Bratkovič, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. Odhod Secopa iz Črnomlja je po njegovih besedah le eden od velikih primerov, saj so bili tudi že manjši. Problem je, da alternative za delavce, ki bodo v prihodnjem letu izgubili službo, ni. "Preselitev podjetja v drugo okolje pa je alarm, ki bi moral zaskrbeti tako vlado kot državo. Glavno sporočilo je, da naše okolje postaja nekonkurenčno," je opozoril.

Včeraj, le dan po objavi, da bo Črnomelj ostal brez več sto delovnih mest, je bil dan v vladno proceduro niz ukrepov, s katerimi bi zajezili naraščajočo brezposelnost, ki je v tamkajšnji regiji že tako kritična. Vseeno je še vprašanje, ali bodo sploh naleteli na pozitiven odziv vlade oziroma našli svoje mesto v proračunu. Skupna okvirna vrednost ukrepov razvojne podpore Pokolpju, ki bi se izvedli do leta 2016, se namreč giblje pri kar 290 milijonih evrov, ključna točka pa je že več let izmikajoča se tretja razvojna os. Že letos bi moral proračun zanje za ta namen zagotoviti 27,6 milijona evrov sredstev.

"Vsaka pomoč je dobrodošla. Medtem ko bi lahko tretja razvojna os zaživela že čez tri leta, pa bi domači in tuji vlagatelji morda videli koristi v olajšavah ali podobnih ukrepih," je dejala Mojca Čemas Stjepanovič, županja Črnomlja, ki ga bo odpuščanje najbolj prizadelo. Veliko več si lahko občina obeta od strateškega partnerja, ki ga bo nemški holding Aurelius skušal najti za proizvodnjo sestavnih delov, ki ostaja v Beli krajini. "Poudarila bi, da je to podjetje z dolgoletno tradicijo, da ima visoko usposobljen tehnični kader in da je lokacija podjetja v celoti komunalno opremljena," je Čemas-Stjepanovičeva zapisala v pismu vladi, v katerem premierja Boruta Pahorja poziva, naj se v iskanje novega strateškega partnerja aktivno vključi tudi vlada s pristojnimi ministrstvi.

Da zapuščajo Belo krajino, so v črnomaljski tovarni nakazali že lanskega februarja, ko je direktor Secopa Matjaž Strmec dobil navodilo lastnikov, naj število zaposlenih oklesti za tretjino. Zaradi višjih stroškov dela so takrat tudi ustavili večje naložbe v tovarno. Selitev proizvodnje kompresorjev v obstoječo tovarno na Slovaškem, kjer je davčna zakonodaja ugodnejša, stroški dela pa nižji, je skoraj zagotovo pospešil tudi nedavni dvig minimalne plače. V Secopu se namreč že od leta 2007 soočajo s strmim padcem dodane vrednosti na zaposlenega, saj je do predlani padla za več kot četrtino, na 25.500 evrov.

tomaz.modic@dnevnik.si