Agrokor je poskušal v zadnjih dveh letih že dvakrat priti do Mercatorja. Prvič v začetku leta 2009, ko je delež panično prodajal takratni predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Drugi poskus vstopa v Mercator je bil v začetku lanskega leta, ko so interes za prodajo po zasegu delnic v lasti Infonda Holdinga in Istrabenza preverjale banke, lastnice več kot tretjine Mercatorja. Sredi februarja lani smo razkrili tako imenovano podporno pismo, ki so ga iz avstrijske izpostave Unicredita in Zagrebačke banke, ki sodi v skupino Unicredit, poslali lastniku in predsedniku Skupine Agrokor Ivici Todoriću. V njem so potrdili, da namerava Unicredit Corporate and Investment v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank " podpreti Agrokor tako, da mu bo zagotovil kreditni aranžma, ki ga bo pridodal k Agrokorjevim lastnim sredstvom za nakup do 100 odstotkov delnic Mercatorja". Takrat so načrtovali, da bi Agrokor z lastnimi sredstvi financiral polovico stroškov nakupa 36,3 odstotka delnic, preostali denar pa naj bi mu posodil bančni konzorcij.
Todorić v Milanu
Tudi pri tokratni operaciji vlogo financerja igra Unicredit banka skupaj s svojo Zagrebačko banko, ki je tudi glavni financer Todorićevega imperija. Tokrat priprave na prevzem Mercatorja kot finančni svetovalec vodi JP Morgan, v Sloveniji pa so po naših informacijah že najeli odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Za soinvestitorstvo se Agrokor dogovarja z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), ki je 8,3-odstotni lastnik Agrokorja in ki je sofinancirala tudi nedavni prevzem Droge Kolinske s strani hrvaške Atlantic grupe. Dokončna odločitev o prevzemu Mercatorja naj bi bila dogovorjena ta teden v Milanu, kjer se je na sedežu Unicredit banke mudil Ivica Todorić.
Po trditvah naših hrvaških virov naj bi nakup financirali z novim posojilom v višini pol milijarde evrov, razliko pa s kapitalom, ki bi ga zagotovila neposredno Ivica Todorić in EBRD. Slednji je pripravljen v projekt vložiti od 50 do 100 milijonov evrov. Za primerjavo: včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi je delnica Mercatorja končala pri 160 evrih, tržna kapitalizacija tako znaša 600 milijonov evrov. Če bi prevzemna cena znašala 200 evrov za delnico, bi moral prevzemnik za celoten Mercator odšteti 750 milijonov evrov.
Za 150 milijonov sinergij na leto na plečih dobaviteljev in zaposlenih
Visoko zadolženi Agrokor prevzem Mercatorja mika zlasti zaradi sinergijskih učinkov, na podlagi katerih bi lahko v relativno kratkem času poplačal precejšnji del kupnine. Seveda v prvi vrsti na račun slovenskih dobaviteljev in Mercatorjevih zaposlenih. V Agrokorju so tako po naših zanesljivih informacijah izračunali, da bi lahko samo pri nabavi in logistiki z združevanjem nabav pri obstoječih proizvodnih podjetjih skupine Agrokor in pri njegovih obstoječih dobaviteljih prihranili na letni ravni 120 milijonov evrov, in sicer predvsem zaradi boljših nabavnih pogojev. Visoko ceno za prevzem naj bi plačali tudi zaposleni. Na vseh trgih, na katerih je prisoten Mercator, naj bi po načrtih odpustili od pet do deset odstotkov zaposlenih, tako da bi se v treh letih število zaposlenih zmanjšalo za okoli dva tisoč. Skupaj s prihranki na drugih splošnih področjih so finančni učinek ovrednotili na 30 milijonov evrov letno. Zaradi varstva konkurence je predvidena tudi odprodaja večine Mercatorjevih sredstev na Hrvaškem, kjer je Agrokor lastnik največje trgovske verige Konzum.
Drugi pomemben vzvod za financiranje prevzema so Mercatorjeve nepremičnine. Sodeč po zadnjih objavljenih podatkih je skupna vrednost nepremičnin 1,7 milijarde evrov (večina je v Mercatorjevi lasti in neobremenjena s hipotekami), pri čemer 37 odstotkov te vrednosti predstavljajo zemljišča. Mercator je že napovedal monetizacijo nepremičnin (spraviti nepremičnine v denar), s čimer bi pridobil sveža sredstva. V razliki med vrednostjo Mercatorjevih nepremičnin in njegovim dolgom (konec septembra 2010 so finančne obveznosti Skupine Mercator znašale 1,1 milijarde evrov) bi Agrokor dobil priložnost ne samo za poplačilo posojil za prevzem, ampak tudi za sanacijo svojega finančnega položaja.
Vse našteto nakazuje, da se pripravlja sovražni prevzem Mercatorja. Njegova uprava je namreč v zadnjih dveh letih večkrat poudarila, da si želi lastnika, ki bo podpiral samostojni razvoj družbe. Kot je znano, so bili postopki prodaje Mercatorja pred letom dni ustavljeni ravno zato, ker se je kot kupec pod pokroviteljstvom Skupine Unicredit pojavil hrvaški Agrokor, česar se boji zlasti slovenska živilsko-predelovalna industrija.
Agrokorju gredo na roko težave lastnikov
Kako bodo ob informacijah o namenu Agrokorja, ki smo jih pridobili, ukrepali ključni akterji, je težko napovedati. Pivovarna Laško prodajnega postopka ne more ustaviti, saj ji grozijo insolventni postopki. K prodaji naložb, ki ne sodijo v njeno osnovno pivovarsko dejavnost, pa jo silijo tudi banke, pri katerih je družba izdatno zadolžena. Prav tako je vprašanje, ali lahko Pivovarna Laško krši zahtevo nadzornega sveta, da mora objaviti javni poziv za prodajo njenega deleža in da se torej ne sme ekskluzivno pogajati s skladom Mid Europa Partners, ki se je o nakupu desetine Mercatorja zadnje mesece pogajal najprej z NLB. Ne gre spregledati niti, da si zlasti banke v tuji lasti, ki so lastnice pomembnega dela Mercatorja, želijo na vsak način prodati svoje delnice, pridobljene ob unovčenju zavarovanj za posojila. Veliko bolj previdne so domače banke, saj se zavedajo posledic prodaje Mercatorja za slovensko živilsko-predelovalno industrijo.
Prednost Agrokorja pred investicijskimi skladi, ki so se v zadnjih letih zanimali za lastništvo Mercatorja, je v tem, da je kot strateški investitor pripravljen ponuditi višjo kupnino. Razlika med dosedanjimi prodajnimi postopki pa je tudi slabši položaj lastnikov Mercatorja, zlasti težak finančni položaj v Pivovarni Laško.
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
