Zvon Ena Holding je v 54-odstotni lasti Gospodarstva Rast (njegova večinska lastnica je mariborska nadškofija, ostali delež pa je v lasti škofij Celje in Murska Sobota). Največji posamični lastnik družbe Zvon Dva Holding je s 15,5-odstotnim deležem Slavonski zaprti investicijski sklad (delež ima shranjen na Hypo Alpe Adria Bank), sledijo pa Krekova družba in njeni skladi s skupaj dobro desetino delnic, Interfin Naložbe (5,5-odstotka), Nadškofija Maribor (2,3 odstotka), Deželna banka Slovenije (2,3 odstotka), vrsta drugih cerkvenih institucij...
Insolventnost sta morala holdinga razglasiti, ker imata že več kot dva meseca neporavnane obveznosti, ki presegajo 20 odstotkov vseh obveznosti družbe (trajnejša nelikvidnost). Če v vmesnem času upniki ne bodo predlagali stečaja, bo sodišče začelo odločati o predlogu prisilne poravnave predvidoma šele aprila, v primeru predloga za stečaj pa kakšen mesec prej.
Največji upniki Zvona Ena Holdinga so banke, ki jim dolguje skoraj 230 milijonov evrov, ter Zvon Dva Holding, ki se je za Zvon Ena Holding zadolžil za več kot sto milijonov evrov. Zvon Dva Holding bankam skupaj dolguje okoli 140 milijonov evrov. Med bankami je daleč največja upnica NLB, ki ji oba Zvona dolgujeta več kot sto milijonov evrov, ostale večje upnice pa so po naših informacijah Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka in Hypo banka.
Za posojila sta holdinga zastavila vse svoje premoženje. Poleg T2, ki je že v postopku prisilne poravnave, med njune večje naložbe sodijo še deleži v Heliosu, Iskri Avtoelektriki, Cinkarni Celje, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Petrolu, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici... Glede na to se zastavlja vprašanje, zakaj banke niso, podobno kot v primeru Infonda Holdinga, pravočasno zasegle delnice, s katerimi so zavarovale posojila. V tem primeru bi namreč same prodajale omenjene naložbe, zdaj pa jih bo najverjetneje prodajal stečajni upravitelj. Ne samo, da ni mogoče napovedati, kdaj bodo zaradi tega banke poplačane, ampak so praviloma tudi izkupički od prodaj, ki jih vodijo stečajni upravitelji, nižji. Po mnenju poznavalcev razmer je eden od ključnih razlogov, da banke niso ukrepale že lani, v tem, da so se izognile poslabšanju svojih bilanc za leto 2010 z oblikovanjem dodatnih rezervacij.
Kot je znano, se Zvon Ena Holding tudi v imenu Zvona Dva Holdinga že skoraj leto dni z bankami pogaja o prestrukturiranju dolgov. Do jeseni lani so banke kazale precejšnjo mero potrpežljivosti in so jima podaljševale kratkoročna posojila. Sočasno so usklajevali trimesečni moratorij na odplačilo posojil, s katerim bi pridobili čas za dogovor o reprogramu posojil in načrtu odprodaje naložb. Toda NLB je ves čas zahtevala, da svoj delež pri sanaciji prispevajo tudi lastniki, in sicer v obliki dokapitalizacije ali ustreznih garancij, da bodo banke v dogovorjenem časovnem obdobju poplačane. Ker se pogajanja z lastniki in upravama niso premaknila z mrtve točke, se je NLB poleg Hypo banke pred dvema mesecema odločila, da Zvonoma ne bo več podaljšala posojil.
Oktobra je mariborska nadškofija najela tuje svetovalce, ki so jih izbrali v Vatikanu, vendar z njihovimi predlogi na bankah niso bili zadovoljni. Namesto da bi ponudili zahtevane garancije, da bo družba dokapitalizirana ali da bodo banke poplačane, so namreč še ta teden ponovno predlagali, naj banke pristanejo deloma na odpis terjatev, preostala posojila naj reprogramirajo in celo odobrijo novo likvidnostno posojilo. Banke so takšno ponudbo ocenile za podcenjujočo.
Čeprav bo do odločanja o prisilni poravnavi oziroma stečaju minilo še nekaj mesecev, se je z včerajšnjim dnem manevrski prostor lastnikov Zvona Ena in Zvona Dva močno zožil. Pred stečajem jih lahko reši zgolj dokapitalizacija, na osnovi katere bi se z bankami dogovorili za odpravo insolventnosti ali načrt finančnega prestrukturiranja.
Insolvenčnim postopkom se zaradi izpostavljenosti do Zvona Ena Holdinga ne bo izognila niti njegova večinska lastnica, družba Gospodarstvo Rast, ki je včeraj prav tako razglasila insolventnost. Predvsem zaradi slabitve dolgoročne finančne naložbe v Zvon Ena Holding je Gospodarstvo Rast že leto 2009 končalo z 20 milijoni evrov izgube. Kot so razkrili v letnem poročilu, je Gospodarstvo Rast z 11 menicami jamčilo za vračilo obveznosti Zvona Ena Holdinga do NLB v skupni višini 82,5 milijona evrov, medtem ko so imeli prihodkov 1,4 milijona evrov oziroma 68 odstotkov manj kot leto pred tem. Družba Gospodarstvo Rast je imela najetih 103 milijone evrov posojil, od tega jih je bilo 18 milijonov evrov zavarovanih z delnicami Zvona Ena, ostalo pa s poroštvenimi izjavami.
