Kje natanko je končalo okoli 20 milijonov evrov, ki jih je skoraj tisoč vlagateljev zaupalo Marconiju in njegovi družbi Remius, za zdaj ni uspelo ugotoviti niti tožilstvu niti finančnemu izvedencu. Čeprav Marconi zatrjuje, da je denar vlagateljev preko danske Saxo bank plemenitil na valutnih trgih, je iz izpisov transakcij pri omenjeni banki razvidno, da je bil dobičkonosen le en njegov valutni posel, na račun Saxo banke pa je prišel le del sredstev vlagateljev.
Po dosedanjih informacijah naj bi Marconi okoli polovico sredstev uporabil za izplačilo prvih vlagateljev, se pravi so poznejši vlagatelji dejansko izplačali prve vlagatelje. Del premoženja naj bi kot nagrade dobili tudi promotorji Marconijeve ponzijeve sheme, del sredstev pa naj bi Marconi namenil za nakupe nepremičnin oziroma naj bi jih zapravil. Nepojasnjenih je še za med 3 in 3,5 milijona evrov premoženja, saj je Marconi s transakcijskih računov dvigoval tudi večje količine gotovine, za katero pa je izginila vsaka sled. Kot smo že poročali, tožilstvo sumi, da je ta denar skrit v gotovini ali na računu ene od tujih bank.
In prav o tokovih denarja, ki so privedli tudi do zaprtja transakcijskih računov Remiusa, sta včeraj na sodišču govorila tudi predstavnika Unicredit banke in Hypo banke. Kot je pojasnil predstavnik Unicredita, je Marconi isti dan pri njihovi banki odprl tako poslovni kot tudi osebni račun, v naslednjih mesecih pa je z računa Remiusa na osebni račun nakazal večje zneske. Podobno je pojasnil tudi predstavnik Hypo Banke, ki je ob tem še dodal, da je s poslovnih računov Remiusa Marconi okoli sedem milijonov evrov nakazal tudi v tujino. Zaradi nenavadnih transakcij in ker so ocenili, da gre za sumljivo poslovanje, sta obe banki zaprli Remiusove račune, z Marconijevimi transakcijami pa se je začel ukvarjati tudi urad za preprečevanje pranja denarja. Tako transakcijski računi Remiusa kot Marconijevi osebni računi v Sloveniji so sodeč po včerajšnjih pričanjih prazni, saj je na njih le nekaj deset evrov.
