Fed je v časih najhujše gospodarske krize v letih 2008 in 2009 na trgu postopal najbolj agresivno doslej in z desetimi programi ter 21.000 transakcijami reševal trg pred zlomom. V strahu pred propadom pa se je nanj obrnilo tudi nekaj večjih evropskih finančnih ustanov, ki so dobile več sto milijard dolarjev posojil. Med večjimi prejemniki je vsekakor nemška Commerzbank, ki si je oktobra 2008 prek programa komercialnih zapisov (CPFF) izposodila 13 milijard dolarjev, hkrati pa se je prek programa kratkoročnih posojil še 25-krat obrnila na Fed, tudi za vsote do 7,5 milijarde dolarjev. Iz programa CPFF si je močno sposojala tudi švicarska UPS, ki je izčrpala za 75 milijard dolarjev sredstev. Belgijska Dexia si je sposodila 23 milijard dolarjev, Britanski Barclays, ki je od propadle investicijske banke Lehman Brothers kupil posle v ZDA, pa si je iz istega programa en mesec pred tem izposodil okrog deset milijard dolarjev. Zadnji je bil ob BNP Paribas, Deutsche bank, Credit Suisse in Royal bank of Scotland tudi v skupini bank, ki so si prek programa kratkoročnih mesečnih zakladnih menic po ekstremno nizki obrestni meri (0,0077 odstotka) sposodile vsaj 19-krat po pet milijard dolarjev.
Na veliko so si sposojale tudi ameriške banke, med večjimi porabniki je bila Merrill Lynch, sedaj v lasti Bank of America, ki si je samo 26. septembra 2008 sposodila 33,2 milijarde dolarjev, dnevne vsote posojila pa vse do božiča niso padle pod deset milijard dolarjev. Po propadu investicijske banke Lehman Brothers si je velike vsote začela sposojati tudi banka Morgan Stanley, ki si je samo 29. septembra sposodila 61,6 milijarde dolarjev, h koritu pa se je nato vrnila še 211-krat. Precej bolje se je godilo banki Goldman Sachs, ki si je denar sposodila "le" 84-krat, največji enkratni znesek pa je bil 24 milijard dolarjev.
Med uporabniki programov je mogoče najti tudi družbe, ki sicer niso v finančnih krogih, a si v krizi niso mogle zagotoviti sredstev drugje kot pri Fedu. Med njimi so tudi velikani, kot so McDonald's, Dell in General Electric. Zadnja je prejela sploh največjo pomoč v zgodovini poslovanja, in sicer v petih dneh nekaj več kot 12 milijard dolarjev.
jan.bratanic@dnevnik.si