Daniela Schwarzer z berlinskega inštituta Znanost in politika meni, da v skrajnem primeru obstajata dve možnosti. Po prvi bi Nemčija in še nekatere gospodarsko in javnofinančno stabilne države, kot sta Avstrija in Nizozemska, uvedle trdno valuto evra, tako da na tem območju ne bi bilo inflacije in bi na področju javnih financ vladala disciplina. Morda bi se tej skupini lahko pridružila tudi Slovenija, ki zaenkrat še nima tako zelo velikega primanjkljaja in tako visoke zadolženosti, pa tudi glede nezaposlenosti nismo med najslabšimi v Evropi. Članice EU, ki ne bi prišle v ta klub, bi lahko imele svojo, nestabilno valuto.

Po drugi, še radikalnejši možnosti bi v primeru nadaljnjega zaostrovanja krize na območju evra Nemčija ponovno uvedla svojo marko, pa tudi vse druge države bi se vrnile k svoji prejšnji valuti.

Nemški tednik Der Spiegel, ki sicer ne verjame v konec območja evra, poskuša Nemcem, med katerimi jih je polovica za vrnitev marke, prikazati, kaj bi se zgodilo ob ukinitvi evra. Vsekakor bi bilo treba tiskati nove bankovce. Sicer tudi pretvorba marke v evro pred desetimi leti ni bila poceni, a tedaj se je Nemčija lahko na to pripravljala od leta 1999 do leta 2002, medtem ko bi zdaj, ob hipotetičnem propadu območja evra, ta prehod nazaj morala opraviti v precej krajšem času, kar bi bilo veliko dražje.

Nadaljnja posledica vrnitve k marki bi bila, da bi morali vsi trgovci in gostinski lokali svoje cene spremeniti v marke. Prav tako bi bilo treba reprogramirati bankomate, računalnike in blagajne, kar bi spet veliko stalo. Sicer bi mnogo Nemcem menilo, da so z marko gospodarsko močni kot nekoč, a dejansko bi bila vrnitev na nacionalno valuto zaradi visokih stroškov uničujoča za nemško gospodarstvo.

Zlasti za nemške izvoznike, na katerih temelji moč nemškega gospodarstva, bi bila ponovna uvedba marke hud udarec, saj bi njena visoka vrednost dražila nemške izdelke v tujini. Član nadzornega sveta Siemensa Gerhard Cromme je celo dejal: "Tečaj bi tako narasel, da naša industrija v tujini ne bi mogla ničesar več prodati." Z zmanjšanjem izvoza pa bi se v Nemčiji povečala nezaposlenost.

Poleg tega bi z uvedbo marke prišlo do kaosa na finančnem trgu. Vse nemške banke so do zdaj posojale članicam EU v evrih. Če bi države EU kar naenkrat začele plačevati svoje dolgove v nacionalnih valutah, bi to ob visoki vrednosti marke in nizkih vrednostih drugih nacionalnih valut pomenilo velike težave za nemške banke. Po mnenju strokovnjakov bi zaradi tega izgubile velik del denarja, ki so ga posodile.

Po mnenju Schwarzerjeve s koncem evra ne bi prišlo le do slabitve Evropske unije nasproti ZDA in Kitajski, ampak tudi do napetosti med članicami EU, tako da bi bile ogrožene vse pridobitve več kot polstoletnega evropskega združevanja.

Prednost Nemcev ob ponovni uvedbi marke bi bile poceni počitnice v Italiji, Španiji in Grčiji, kar pa je po oceni tednika Der Spiegel povsem nepomembno. Kupna moč Nemcev v tujini bi se povečala, a to bi bilo le kratkoročno, saj bi Nemci zaradi manjšega izvoza morali pristati na nižje plače, povečala pa bi se nezaposlenost. Nemški makroekonomisti poudarjajo, da je k sreči zelo malo možnosti, da bi prišlo do ponovne uvedbe marke.

poslovni@dnevnik.si