V okviru projekta Brezmejnik Zavoda Hekovnik, katerega ustanovitelja sta Tehnološki park Ljubljana in Simgularis, so se predstavili v Opinno centru v okviru dogodka Hi-Tech Slovenia in Silicon Valley. Svoje izkušnje bodo delili tudi s kolegi v LUI in tako doprinesli k vsebinski polnosti svetovnega tedna podjetništva (Global Entrepreneur Week), ki se bo odvijal v drugi polovici novembra.
Izkušnje iz ZDA so jih utrdile v prepričanju, da imajo visoko raven znanja in izdelkov ter so lahko v sklopu razvoja, ki so ga naredili v treh letih svojega obstoja, povsem konkurenčni ameriškim podjetjem. »Je pa res, da je v ZDA odnos do podjetništva oziroma podjetniški ekosistem povsem drugačen kot pri nas, saj bistveno lažje vzpostaviš stik in se sestaneš z ljudmi, ki ti lahko pomagajo na tvoji podjetniški poti, investitorji pa brez obotavljanja podprejo že idejo za izdelek oziroma storitev, s katerim želiš stopiti na trg. Pri nas pa si relevanten sogovornik potencialnim investitorjem šele tedaj, ko že imaš izdelek v rokah,« je pojasnil Luka Birsa.

Enomesečni obisk jim je dal neprecenljive izkušnje. »Ko greš v Silicijevo dolino, je zelo pomembno, da imaš vse kontakte in sestanke vnaprej vzpostavljene oziroma organizirane ter pripravljeno vso potrebno dokumentacijo. Tako lahko svoj čas najbolje izkoristiš. Osnovni cilj odhoda je bil spoznati poslovno okolje in ugotoviti, kaj potrebujemo za pridobitev investitorja iz Silicijeve doline in ali bi bilo za globalni uspeh potrebno vsaj del podjetja preseliti v Silicijevo dolino. Za nami je koristna učna pot. Zelo hitro smo prišli do mednarodno znanih podjetij. Če hočeš poslovati globalno, je neposredna prisotnost na tujih tržiščih zelo pomembna,« sta poudarila Luka Birsa in Rok Zalar.

Vizija Visionecta je, da naslednje leto del poslovanja preselijo v tujino, bodisi v New York, Silicijevo dolino ali London. »Prepričani smo, da je za globalni uspeh potrebno del poslovanja preseliti v Silicijevo dolino. Že če bi servisirali samo Silicijevo dolino, je to po številu prebivalcev 4-krat večji trg kot Slovenija, po kapitalski vrednosti več več stokrat.«

Visionectovci poudarjajo, da je v podpori podjetjem v začetni fazi razvoja med ZDA in Slovenijo velika razlika. »V Sloveniji moraš biti že prepoznan, da se podjetja, ki so pomembna, sploh pogovarjajo oziroma da delajo s teboj. V ZDA pa tudi šestnajstletnike jemljejo zelo resno, saj lahko tudi oni prinesejo več milijonske posle. Spoštujejo, poslušajo in podprejo že idejo, česar pri nas še ni. Dokler nimaš izdelka, ki je že preverjen, dokler nisi že nekaj pokazal na trgu, potencialnih partnerjev v Sloveniji ne zanimaš. V ZDA pa podprejo posel, za katerega prepoznajo, da ima visoko dodano vrednost, v zgodnjih fazah. Kot start-up zelo težko dobiš investitorja, ki ti omogoči, da lahko daš izdelek na trg,« poudarjajo, medtem ko ostaja osredotočenost ameriškega podjetniškega okolja predvsem končni cilj - uspešna prodaja na trgu.

Rok Zalar je izpostavil model, ki ga že več let izvajajo v Izraelu in bi morebiti lahko zaživel v Sloveniji. »V Izraelu ohranjajo razvoj doma, ko pa je izdelek dovolj pripravljen, da bi ga začeli umeščati na svetovni trg, pošljejo posameznika ali več ljudi v ZDA, kjer izpeljejo poslovni del. Tako je naredila tudi slovenska Zemanta, ki ima v New Yorku svojega sodelavca, ki skrbi za umeščanje njihovih izdelkov na trg. Velik bonus je, če imaš v ZDA poslovni del podjetja, saj je tam res veliko ljudi, ki ti pri preboju na trg lahko pomagajo. Verjetno bo šla tudi Slovenija v to smer.«

In kaj lahko za start-up podjetje v Sloveniji naredi država? »Zelo bi nam pomagalo, če bi imeli vzpostavljene procese, predstavništva in kontakte, ki bi nam omogočali čim cenejše bivanje in dejansko podporo ne na ravni birokracije, pač pa da dejansko poskrbijo za podjetja, ki tja pridejo in jih pri prodiranju na trg podprejo. Preprosto in poceni v primerjavi z ostalimi ukrepi pa bi bilo že, če bi pokrivali stroške mladim podjetjem, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj na področju tehnologije. Sami smo bili na primer polfinalisti IBM-ovega tekmovanja Smartcom, a smo se odločili, da ne gremo, ker za kritje stroškov nismo imeli denarja. Če je neko podjetje izbrano na evropsko tekmovanje, ne vidim razloga, da država ne bi pomagala,« je poudaril Luka Birsa, Matej Zalar, direktor podjetja pa, da je slovenski trg za inovacije in tehnološki razvoj še vedno zelo zaprt in precej konzervativen.

In kako razmišljajo o slovenskem podjetniške ekosistemu ob prihajajočem svetovnem tednu podjetništva? Če bi sedaj začenjali znova, bi se verjetno odločili za razvojno manj kompleksen produkt. Nemalo projektov se jim je ne po njihovi krivdi potopilo. Opozarjajo pa tudi na vrsto pomanjkljivosti. Med drugim sta to slaba kakovost in neupoštevanje rokov. »Samo za polaganje vezij smo zamenjali osem podizvajalcev. Velika težava so tudi neplačevanje in visoki davki. Res pa je tudi, da pri nas razmišljamo preozko. V Silicijevi dolini ves čas gledajo samo na to, kakšen rezultat lahko dosežejo na trgu. Zato tri do pet let delajo kolikor največ zmorejo, saj jim je povsem jasno, kje se bodo lahko prodali,« je poudaril Matej Zalar.