"Obvestil avstrijskih varnostnih organov nismo prejeli," so nam na GPU včeraj odgovorili na vprašanje, ali so se avstrijski preiskovalni organi obrnili na slovensko policijo s prošnjo za podatke o slovenskih podjetjih, ki so sodelovala v poslih s podjetji v lasti banke Hypo. Že v soboto smo razkrili, da enega izmed poslov, v okviru katerega je Vegrad Hilde Tovšak na račun v Liechtenstein nakazal 14 milijonov evrov, preiskuje tudi posebna operativna skupina, ki jo je avstrijska policija ustanovila zaradi afere Hypo.

Urad zadevo obravnava, zakaj ne tudi policija?

Na državnem tožilstvu v Celovcu so nam pojasnila obljubili za danes, po neuradnih informacijah pa naj bi Avstrijci že pred časom stopili v stik s policijami več držav jugovzhodne Evrope, med njimi tudi slovensko. Čeprav so nam na GPU včeraj pojasnili, da preiskujejo več kot 45 sumov kaznivih dejanj, povezanih z Vegradom, tudi s področja delovnopravne, prevzemne, davčne in stečajne zakonodaje, je tako upravičeno domnevati, da med njimi ni poslov na relaciji Hypo-Vegrad-Liechtenstein.

Na uradu za preprečevanje pranja denarja so nam včeraj razložili, da "nam konkretnih zadev, njihove vsebine in postopkov, povezanih z njimi, ne smejo razkriti, saj so vse zadeve, ki jih obravnavajo, označene z ustrezno stopnjo tajnosti". Na dodatno vprašanje, zakaj policija na podlagi ugotovitev urada ni začela preiskave teh poslov, odgovora nismo dobili. Glede pristojnosti pri preiskovanju denarnih tokov na računu v Liechtensteinu pa so nam pojasnili, da "si v okviru mednarodnega sodelovanja z drugimi sorodnimi uradi v svetu izmenjujejo podatke in informacije, ki jih potrebujejo za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma".

Osem milijonov evrov se je iz Paname "vrnilo" v zemljišča

"Eden takšnih je tudi urad iz Liechtensteina, vendar pa od tam podatkov o gibanju sredstev ali stanju sredstev na bančnih računih ne moremo dobiti, saj tamkajšnji urad posreduje tovrstne podatke samo na podlagi ustrezne sodne odredbe," so dejali na uradu, ki ga vodi Andrej Plausteiner.

Na dan prihajajo novi podatki o tem, kako je panamsko off-shore podjetje Enjuan Management Corporation porabilo del od 16,5 milijona evrov dobička, ki ga je poleti 2007 v mesecu dni ustvarilo s preprodajo večinskega lastniškega deleža v podjetju Gina na račun Vegrada in avstrijske družbe Hypo Alpe Adria Immobilen Beteiligungs. Izpiski iz zemljiške knjige namreč dokazujejo, da je panamsko podjetje del omenjenega denarja vložilo v zemljišča v Ljubljani, natančneje za parcele na območju med športnim parkom Stožice in Kranjčevo ulico. Kot smo že poročali, je Enjuan Management pri poslih v Sloveniji zastopal nekdanji direktor Hypo Alpe Adria Consultants Andrej Oblak.

Po dostopnih podatkih so tako Panamci osem od skupaj 22 milijonov evrov, ki so jih iztržili od prodaje 80-odstotnega deleža v podjetju Gina Vegradu, v obliki posojila "prelili" v ljubljansko podjetje Nepremičnine Invest. To je od leta 2007 v večinski lasti podjetja Enjuan Management Corp. S tem denarjem je podjetje Nepremičnine Invest kupilo okrog 30.000 kvadratnih zemljišč na že omenjenem območju na severu Ljubljane. Brezobrestno posojilo so Panamci konec leta 2008 zavarovali s hipoteko.

Zemljišča v lasti Panamcev bodo po novem zazidljiva

Več podatkov kaže na to, da je podjetju iz Paname pri tem uspelo skleniti dober posel. Skoraj vse pridobljene parcele, ki jih je podjetje Nepremičnine Invest konec avgusta 2007 odkupilo od družbe Gina (panamsko podjetje jo je tako rekoč hkrati prodalo Vegradu), se namreč nahajajo med predvidenim študentskim naseljem na zahodu, novo Božičevo ulico na severu, Titovo cesto na vzhodu ter Koželjevo ulico na jugu. Precejšen del je bil pred leti posejan z vrtički, zadnji veljavni dolgoročni prostorski načrt iz leta 1986 pa je na teh zemljiščih dovoljeval le kmetijsko dejavnost.

Konec oktobra se je to spremenilo, saj je v veljavo stopil nov občinski prostorski načrt, ki dovoljuje mešano poslovno-stanovanjsko pozidavo teh površin. Načrt predvideva, da bo pred gradnjo treba sprejeti še podrobnejši prostorski načrt, območje pa so na ljubljanski mestni občini, ki jo vodi Zoran Janković, poimenovali Novi Bežigrad. Na zemljišču, za kvadratni meter katerega so v Nepremičninah Investu s pomočjo posojila iz Paname odšteli približno 270 evrov, bo tako po novem mogoče graditi objekte z do petimi nadstropji, faktor izrabe pa znaša 2,0. To pomeni, da bi lahko na kvadratni meter stavbnega zemljišča gradili dva kvadratna metra stanovanjskih površin.

Kako se je "zavrtelo" osem milijonov evrov

Za primerjavo: v eni najgosteje pozidanih sosesk, v Celovških dvorih, je bil faktor izrabe 2,8, vendar so ob tem stavbe štiri nadstropja višje, kar pomeni, da bo Novi Bežigrad še bolj pozidan. To potrjuje tudi idejna študija družbe Decoma, ki je za Hypo ocenila, da bi na tem območju lahko sezidali okoli 1500 stanovanj oziroma dvakrat več kot v Celovških dvorih. Ob tem je zanimivo, da je prva različica občinskega prostorskega načrta, razgrnjena spomladi 2008, ob območju tako imenovanega Novega Bežigrada predvidevala precej širok zeleni pas (do Titove ceste), ki bi povezoval bodoči park nasproti Savskega naselja s parkom ob športnem parku Stožice, vendar je na koncu sprejet prostorski načrt zeleni pas zožil le še na pešpot.

Pri tem je ključno vprašanje, kje je podjetje Nepremičnine Invest, ki je leta 2007 ustvarilo le 173 evrov prihodkov, našlo osem milijonov evrov za nakup zemljišč. Odgovor nanj ponuja dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvu Dnevnika. Ta razkriva, da je Nepremičninam Investu osem milijonov evrov posodilo panamsko podjetje Enjuan Management Corp., ki je denar prejelo iz posla z Vegradom. Poleg tega, da mu je velenjsko gradbeno podjetje na bančni račun v Liechtenstein neposredno nakazalo 14 milijonov evrov, je Vegrad po naših podatkih preostalih osem milijonov panamskemu podjetju poravnal prek asignacijske pogodbe. Z njo je Vegrad poravnavo osemmilijonskega dolga do podjetja Enjuan Management Corp. prenesel na Gino.

Povedano preprosteje: z večjim številom pogodb, ki so jih Panamci sklenili z Vegradom in Gino, se je osem milijonov evrov prek Vegrada, Gine, Paname in Nepremičnin Investa "vrnilo" nazaj v Gino. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali je šlo za posle brez denarnega toka. Če torej k omenjenim osmim milijonom evrov prištejemo še 4,1 milijona evrov, ki jih je moral Enjuan Management Corp. po pogodbi s Hypo Alpe Adria Immobilen Beteiligungs plačati liechtensteinskemu, že "ugaslemu" podjetju Trewalla AG, tako ostaja neznanka še, kaj se je zgodilo s preostalimi dobrimi štirimi milijoni evrov dobička, ki so ga z dvema posloma v Sloveniji poleti 2007 ustvarili Panamci.

primoz.cirman@dnevnik.si

sebastjan.morozov@dnevnik.si

peter.pahor@dnevnik.si