Vseeno je to bolj slaba tolažba za zavarovance, vključene v sklad KVPS ali pa SODPZ (beneficirani poklici), saj omenjena ostajata edina, ki na daljše, petletno obdobje ne dosegata zajamčenega donosa, ki že tako ali tako ne pokrije inflacije. Javne uslužbence, ki za dodatno pokojnino varčujejo v skladu ZVPSJU, je po drugi strani "odrešila" finančna injekcija v višini 25 milijonov evrov, ki jo je zagotovil Kad, donos njihovega sklada pa se je postavil ob bok konkurenci.

Veliko bolj kot donosi, ki so se v zadnjem letu in pol normalizirali, pa izvajalce prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja skrbi "beg" iz že tako podhranjenega drugega pokojninskega stebra.

Likvidnost ni pod vprašajem

Prihodnje leto bo namreč skoraj 60.000 zavarovancem poteklo desetletno obdobje, po katerem lahko zahtevajo izplačilo v enkratnem znesku. Ker se je vlada odločila, da tega ne bo zakonsko preprečila, jim grozi odliv kar petine zbranih sredstev oziroma visokih 381,7 milijona evrov.

"Sedanja zakonodaja, ki predvideva nakup rente ali morebitni dvig po desetih letih, je takšna že deset let. Pred možnostjo dvigov si tako nikoli nismo zatiskali oči in se na to že nekaj let pripravljamo. Iz previdnosti smo povečali kratkoročne depozite, letno zbrana premija pa znaša več kot 28 milijonov evrov, tako da glede likvidnosti tu ne vidimo težav v naslednjem letu," so poudarili v Prvi osebni zavarovalnici.

Da so se že ves čas zavedali izplačil, do katerih lahko pride, so pojasnili tudi v Skupni, drugi največji na trgu: "Tako smo že kar nekaj let namenoma investirali v dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo v letih 2011 do 2014, ko bo pritisk na izplačila največji."

Tako je bolj kot stabilnost in likvidnost pokojninskih družb in ostalih izvajalcev na udaru celotna pokojninska reforma iz leta 2000, na podlagi katere bi izpad pokojnine iz obveznega dela nadomeščal drugi steber. "Pri dvigih nas bolj skrbi to, da se ljudje ne zavedajo vseh negativnih posledic predčasnih in nenamenskih dvigov sredstev. To preprosto pomeni izstop iz zavarovanja in dejstvo, da stranke po tej polici ne bodo imele dodatne pokojnine," so pojasnili v Prvi osebni zavarovalnici.

Izpostaviti velja, da je (največji) sklad ZVPSJU poslovati začel šele leta 2004, zato zavarovanci pogoja za enkratni dvig sredstev še lep čas ne bodo izpolnili.

Višji donosi bi povečali privlačnost

V javnosti sicer že leta prevladuje prepričanje, da so donosi naših pokojninskih skladov (pre)nizki, kar bi tudi lahko bil eden glavnih razlogov za bodoče masovne dvige. Da bi bili lahko donosi tudi višji, kar bi nedvomno povečalo vključenost ljudi v drugi steber (sedaj je okoli 60-odstotna), ugotavljajo tudi snovalci nove pokojninske zakonodaje, ki v tej izvajalcem predpisujejo nekoliko manj konzervativno naložbeno politiko. Tako bi zavarovance od izstopa iz drugega stebra odvračalo še kaj drugega kot le visoka obdavčitev. Nekateri izvajalci priznavajo, da so pretekli donosi nizki, vendar to pripisujejo institutu zajamčenega donosa, spet drugi pa trdijo ravno nasprotno.

"V primerjavi z vzajemnimi skladi so naši donosi zelo dobri," so opozorili v Pokojninski družbi A ter dejali, da so donosi "vzajemcev" v zadnjih treh letih še vedno večinoma negativni. "Donos nemških 10-letnih državnih obveznic je trenutno 2,18-odstotna, petletnih pa 1,31-odstotna, kar pomeni, da je naša donosnost kljub konzervativni naložbeni politiki zadovoljiva," so nadaljevali in dodali, da so pokojninski skladi po Evropi in drugje v tem obdobju dosegali bistveno slabše rezultate, negativne donose, "mi pa smo zavarovancem v povprečju pripisali 5,4-odstotni donos na leto".

"Ker imamo sistem zajamčenega donosa, ki ga moramo zagotavljati vsak mesec sproti in je vezan na obvezniške papirje RS, vseh naložb ne moremo usmerjati v delnice, tudi v smislu zagotavljanja socialne varnosti ni smiselno," so povedali v Moji naložbi. "V luči tega vsekakor pozdravljamo napovedano spremembo zakonodaje, ki bo po novem v skladih življenjskega cikla omogočala tudi drugačne naložbene politike in s tem tudi višje donose na vložena sredstva," so pritrdili v Prvi osebni zavarovalnici.

tomaz.modic@dnevnik.si