Tako je druga največja državna banka Mabri Inženiringu pri financiranju gradnje stavb (dve od njih bo družba še letos z državo zamenjala za prostore Inštituta za varovanje zdravja v elitni stavbi na Prešernovem trgu), že trikrat v zadnjih dveh letih podaljšala rok vračila 30 milijonov evrov vrednega kratkoročnega posojila. Mabra Inženiring ga je pri NKBM najela avgusta 2008, mesec dni pred izbruhom svetovne finančne krize. Po zadnjem reprogramu, ki ga je kreditni odbor mariborske banke potrdil v začetku leta, mora ljubljansko podjetje, ki ga vodi Nevenka Zekić, njegovi pravi lastniki pa uradno niso znani, posojilo vrniti februarja prihodnje leto. Pri tem velja opozoriti, da je podjetje lani skupaj ustvarilo 4,6 milijona evrov prihodkov, torej več kot šestkrat manj od vrednosti posojila.
Vrednost zavarovanj manjša od vrednosti posojila
Začetek zgodbe sega v začetek julija 2008, ko so se v Mabri Inženiringu obrnili na banko s prošnjo za odobritev kratkoročnega posojila za financiranje gradnje Dunajskih kristalov. Čeprav bi podjetje naložbo že po prvotnih načrtih izpeljalo v treh letih, od NKBM ni dobilo dolgoročnega, torej dražjega posojila, ampak je imelo to rok vračila le šest mesecev, obenem pa tudi relativno ugodno obrestno mero (šestmesečni euribor z 1,95-odstotnim pribitkom). Ključna vprašanja pri 30 milijonov evrov vrednem posojilu, ki ga je podjetju s petimi zaposlenimi kreditni odbor NKBM odobril v 22 dneh po prejemu vloge, pa so povezana z njegovim zavarovanjem. Le mesec dni po odobritvi posojila je namreč svet zajela finančna kriza, cene zemljišč in nepremičnin, s katerimi je bilo posojilo zavarovano, pa so krepko padle.
Po naših podatkih je banka v osnovno zavarovanje od podjetja, ki je imelo že leto pred tem (2007) na vsak evro kapitala skoraj 98 evrov dolgov, vzela le dvanajst bianco podpisanih menic. Čeprav je Mabra Inženiring NKBM predložila še dve dodatni zavarovanji, pogodbi o zastavitvi poslovnega deleža v družbi in nepremičnin, njuna skupna vrednost po naših podatkih še pred izbruhom finančne krize ni dosegla vrednosti posojila. Iz zemljiške knjige je namreč razbrati, da je NKBM pod hipoteko vzela večje število parcel v skupni velikosti okrog 29.000 kvadratnih metrov. Četudi bi takrat banka kvadratni meter zemljišča tik ob obvoznici ocenila na 600 evrov, kar je denimo enako izklicni ceni, ki jo je v prvi polovici leta 2008 na dražbi zazidljivih zemljišč na Rudniku (torej znotraj avtocestnega obroča) neuspešno zahtevala Mestna občina Ljubljana, bi ji do celotne vrednosti posojila (30 milijonov evrov) zmanjkalo 13 milijonov evrov.
15-milijonska hipoteka NKBM na lastniški delež
Če ob tem upoštevamo podatek državne geodetske uprave o povprečni ceni kvadratnega metra stavbnega zemljišča v Ljubljani v drugem četrtletju lanskega leta (380 evrov), so bila torej nepozidana zemljišča v lasti Mabre neposredno po prvem reprogramu posojila skupaj vredna "le" še 11 milijonov evrov. To je skoraj trikrat manj od vrednosti posojila. Še manj so bila glede na takratno povprečno ceno (281 evrov) kvadratnega metra na območju Ljubljane vredna v tretjem četrtletju leta 2008, ko je NKBM tik pred izbruhom krize Mabri Inženiringu posojilo tudi odobrila. Takrat bi državna banka z njihovo prodajo (po povprečni ceni) iztržila okrog 8 milijonov evrov.
Pri tem si v NKBM kaj prida ne bi mogli pomagati tudi z zasegom lastniškega deleža liechtensteinske družbe David Construction Company v Mabri Inženiringu. Ta je nominalno vreden okrog 83.000 evrov, družba pa je imela lani manj kot 600.000 evrov kapitala in za skoraj 53 milijonov evrov obveznosti do bank, podizvajalcev in dobaviteljev. Kljub temu je iz dokumentov razvidno, da je skoraj polovica posojila Mabri Inžeriningu, ki ga je NKBM februarja letos povišala še za dodatnih pet milijonov, na skupaj 35 milijonov evrov, zavarovana z maksimalno hipoteko na lastniški delež v tem podjetju. Povedano v številkah: mariborska banka je kar 15 milijonov evrov, ki jih je posodila Mabri Inžeriningu, zavarovala zgolj z deležem v podjetju, katerega najpomembnejše premoženje že ima pod hipoteko.
Prvi reprogram odobren že v šestih dneh
V NKBM, ki jo vodi Matjaž Kovačič, na naša vprašanja o poslu z Mabro Inženiringom zaradi varovanja poslovne skrivnosti niso želeli komentirati. Pojasnili pa so nam, da "pri odobritvi kredita sledijo vnaprej določenim kriterijem, kot so vrsta zavarovanja in sodelovanje na drugih področjih poslovanja z banko in podjetji v skupini NKBM". "Kreditojemalci, ki želijo najeti kredit za investicije, morajo banki prikazati smotrnost slednje, pri določitvi pogojev za najem kredita pa med drugim upoštevamo kreditno sposobnost posameznega kreditojemalca na osnovi njegovega preteklega in tekočega poslovanja," so pojasnili v banki.
Najmanj dva podatka pa bi lahko nakazovala, da so v banki pri poslovanju z Mabro Inženiringom vendarle postali previdnejši. Prvič, ob prvem reprogramu posojila, februarja 2009, je NKBM posojilu spremenila obrestno mero iz gibljive v fiksno in ga s tem podražila. In drugič, če je Mabra Inženiring na prvi reprogram po vložitvi zahteve čakala le šest dni, je kreditni odbor NKBM za odločitev o zadnjem podaljšanju posojila potreboval več kot dva meseca.
primoz.cirman@dnevnik.si
