Bliskovita hitrost, s katero nastaja garantni zakon, dejstvo, da ta nastaja v dneh, ko se je izkazalo, da SCT pri poslovnih bankah ne bo uspel pridobiti garancij za posle v Libiji, in to, da ministru Križaniču spomladi vladne ekipe ni uspelo prepričati v sprejem posebne jamstvene sheme za pomoč gradbeni panogi, dajejo slutiti, da je garantna shema namenjena predvsem "reševanju" SCT. Z izjemo gradbenih poslov SCT v Libiji trenutno ni javno znan noben drug večji izvozni posel, ki bi zahteval poseben garantni zakon.

Premier Borut Pahor je včeraj po seji vlade pojasnil, da so posli, ki so jih nekatera podjetja uspela pridobiti v tujini, preveč ambiciozni za njihove finančne sposobnosti, hkrati pa presegajo tudi zmožnosti slovenskega finančnega sistema.

Izjava potrjuje informacije, da Nova Ljubljanska banka (NLB) garancij SCT ne more izdati brez državnega poroštva. Slednja naj bi bila do gradbinca z že obstoječimi garancijami in posojili izpostavljena blizu zgornje dovoljene meje izpostavljenosti, to je 20 odstotkov kapitala banke, oziroma z okoli 200 milijoni evrov. Poleg tega pa izjava potrjuje tudi ocene posebne komisije banke SID, da je SCT kapitalsko prešibak za izvedbo približno 330-milijonskega posla v Libiji, zaradi česar je komisija gradbinca tudi pozvala k dokapitalizaciji. S tem ko bi SCT pridobil bančne garancije, bi sploh lahko začel gradnjo, saj bi v zameno od libijskega naročnika prejel predujem, in sicer v višini približno 50 milijonov evrov.

V NLB posameznih poslov in poslovanja s konkretnimi strankami ne komentirajo. Iz letnega poročila SCT za leto 2009 je sicer razvidno, da so banke SCT izdale za 141,9 milijona evrov garancij za dobro izvedbo del, 56,3 milijona evrov garancij za odpravo napak v garancijski dobi in 9,1 milijona evrov garancij za resnost ponudb. Skupno torej dobrih 207 milijonov evrov, ročnosti pa se gibljejo od enega do 25 let. Kolikšna je številka trenutno, ni znano. Poleg tega je Skupina SCT holding bankam konec leta 2009 dolgovala približno 104 milijone evrov, od tega je bilo okoli 49 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. V primerjavi s koncem leta 2008 so se obveznosti skupine do bank povečale za okoli 10 milijonov evrov. Poslovne obveznosti skupine do dobaviteljev pa so konec leta 2009 dosegale slabih 170 milijonov evrov. Koliko prihodkov za letos načrtuje SCT, v družbi ne pojasnjujejo, prav tako ni znano, kako redno gradbinec poravnava svoje obveznosti do bank.

barbara.hren@dnevnik.si