Če je bilo Delo Revije še pred dvema letoma nezadolženo, je imelo konec minulega leta za vsak evro kapitala že več kot deset evrov dolgov, kažejo podatki iz letnega poročila. Konec lanskega decembra je imelo Delo Revije pri bankah najetih že za 26 milijonov evrov posojil, pri za zdaj še neznanih družbah pa še dodatnih 3,2 milijona evrov. Toda Delo Revije se ni zadolževalo za lastne potrebe, saj je Raščanu oziroma njegovi zasebni družbi Monera (lastnica Dela Revij) posodilo kar 31,1 milijona evrov oziroma cel znesek, ki si ga je pred tem sposodilo.

Prav s posojili Dela Revij pa Raščan tudi financira svoje poslovne projekte, vključno s prevzemom Dela Revij, ki je tako dejansko prevzelo vlogo Monerinega "hišnega" financerja. O posojilni politiki Dela Revij veliko pove tudi podatek, da Monera posojil sploh ne odplačuje, temveč sklepa vedno nove anekse, s katerimi podaljšuje ročnost posojil, v letnem poročilu Dela Revij opozarja pooblaščeni revizor revizijske družbe Renoma Marjan Hočevar.

In kje je Monera lani sploh dobila nekaj več kot tri milijone evrov za plačilo obresti na posojila Dela Revij? Sposodila si jih je pri Delu Revijah. To je namreč razvidno iz letnih poročil Monere in Dela Revij. Delo Revije je namreč Moneri lani posodilo skoraj pet milijonov evrov dodatnih posojil, kar je celo 1,5 milijona evrov več, kot bi mu morala Monera plačati obresti. Ob tem podatku spomnimo, da je Raščan še v začetku leta na vprašanje, koliko posojil je Moneri lani uspelo vrniti Delu Revijam, odgovoril: "Težko povem iz glave."

Kdaj bo morala Monera sploh vrniti posojila Delu Revijam, ni znano. Posojila namreč nimajo "roka trajanja", temveč so izdana na odpoklic. Delo Revije je posojilo svoji lastnici konec minulega leta sicer knjižilo kot kratkoročno posojilo, toda to se je, kot kaže, letos spremenilo. Revizorka družbe Revidera Renata Flis v svojem mnenju k letnemu poročilu Monere namreč ugotavlja, da je tej uspelo letos refinancirati glavnino kratkoročnih finančnih obveznosti na daljši rok. Povedano drugače, Raščan je kot predsednik uprave Dela Revij kratkoročno posojilo svoji zasebni družbi spremenil v dolgoročno.

To se je zgodilo skoraj sočasno, kot je Raščanu uspelo z bankami doseči tudi dogovor o refinanciranju posojil Dela Revij. Od začetka leta do sredine junija je namreč Delu Revijam uspelo refinancirati za 18,5 milijona evrov kratkoročnih posojil v dolgoročna, ki zapadejo med letoma 2013 in 2017. Medtem ko je Monera posojila Dela Revij zavarovala zgolj z menicami, pa so imele banke upnice Dela Revij mnogo ostrejše zahteve. Delo Revije je moralo namreč bančna posojila zavarovati s hipoteko na poslovne prostore, delnim depozitom, menicami in celo z blagovnimi znamkami. Katere blagovne znamke je Delo Revije zastavilo, v letnem poročilu ni razkrito, zaradi česar lahko le ugibamo, ali so se med zastavljenimi blagovnimi znamkami znašle tudi Lady, Anja, Eva, Stop, Obrazi, Smrklja, Naša žena...

Z odplačevanjem dolgov pa utegne imeti Delo Revije velike težave, saj je lani ob 15-odstotnem padcu prihodkov ustvarilo milijon evrov izgube iz poslovanja. Da bi Delo Revije s tekočim poslovanjem uspelo odplačati posojila, je le malo možnosti, saj trenutni finančni dolg za več kot sedemkrat presega cel dobiček iz poslovanja, ki ga je Delo Revije ustvarilo v zadnjih šestnajstih letih. Sredstev, s katerimi bi odplačala posojila, prav tako nima Monera. Ta je imela namreč konec minulega leta za vsak evro kapitala kar 25 evrov obveznosti. Finančno stanje Monere pa bi bilo še slabše, če ta v letu 2008 ne bi prevrednotila svoje naložbe v Delo Revije navzgor za 2,2 milijona evrov. Brez upoštevanja tega prevrednotenja bi imela Monera namreč že pred dvema letoma več obveznosti kot premoženja in bi bila insolventna.

matjaz.polanic@dnevnik.si