Nadaljevanje stabilnosti trgov

(Foto: Luka Cjuha)

Popravki na trgih po taki rasti so povsem običajni. Največ negotovosti je bilo prav na strani brezposelnosti v ZDA, ki je med vlagatelji vzbujala dodatno mero pesimizma. V avgustu je število ljudi, ki so bili ob delo, za 54.000 preseglo število tistih, ki so bili na novo zaposleni, brezposelnost pa se je povečala za 0,1 odstotno točko in je presegla 9,6 odstotka. Kljub skupnemu padcu pa se je število zaposlenih v privatnem sektorju, ki se ima za boljši kazalec stanja na trgu dela, povečalo za 67.000 v mesecu juniju. Zadnja dva podatka sta bila razlog, da so se skrbi pri investitorjih, da bi recesija dosegla dvojno dno, zmanjšale. Ponedeljek je bil v znamenju odsotnosti trgovanja na Wall Streetu. Vodilne evropske borze so ta dan končale z zmerno rastjo. Pomembna informacija je prišla predvsem s strani nemške vlade. Sporočila je, da bo delovanje svojih 17 jedrskih reaktorjev podaljšala v povprečju za 12 let, kar je pozitivno vplivalo na nemška podjetja, ki oskrbujejo ljudi z elektriko.

Julija izvedeni stresni testi 91 največjih evropskih bank po poročanju časnika Wall Street Journal niso razkrili vseh potencialnih tveganj, medtem ko je Financial Times poročal, da bo deset največjih nemških bank potrebovalo za izpolnitev novih kapitalskih kriterijev dodatnih 105 milijard evrov. Ta novica je v torek potisnila tako evropske kot ameriške delniške trge v rdeče območje. Na vrednosti so posledično največ izgubljale delnice finančnega sektorja. Presenetil je tudi podatek o obsegu industrijskih naročil v Nemčiji v juliju, ki se je v mesečni primerjavi zmanjšal za 2,2 odstotka. Ta padec je največji na mesečni ravni po februarju lani, ko je bila Nemčija še globoko v gospodarski krizi.

Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu gibala različno. Indeks DAX je v tem tednu končal brez večjih sprememb in je v sredo dosegel 6165 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 0,4 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 0,5 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje končala 0,8 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 0,2 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 1875 indeksnih točk.

Dobri makroekonomski rezultati za ameriško gospodarstvo v preteklem tednu so okrepili rast vrednosti dolarja. V tem tednu je dolar pridobil 1,82 odstotka in se v sredo v razmerju do evra gibal pri vrednosti 1,2744. Vrednost nafte se je v tem tednu gibala brez večjih sprememb in v sredo pristala pri ceni 74,44 dolarja za sod. Ob padcu delniških trgov je na vrednosti v tem tednu pridobilo zlato. Za unčo zlata je bilo v sredo treba odšteti 1257 dolarjev, kar je 1,4 odstotka več kot pretekli teden. Monsunsko deževje je v Indiji, največji proizvajalki sladkorja na svetu, uničilo veliko plantaž sladkornega trsa, s čimer je cena na blagovnih borzah poskočila do 21,8 dolarja za trgovano enoto, kar je 5,5-odstotna rast na tedenski ravni. V tem tednu ni predvidenih pomembnejših objav, na osnovi česa lahko pričakujemo mirnejše gibanje tečajev na trgih do konca tedna. Glede na pozitivna izhodišča iz preteklega tedna je mogoče pričakovati počasen trend navzgor.