Od libijskih poslov malo obetov

Prvi večji posel je v Libiji letos sklenil SCT Ivana Zidarja, in sicer za 332 milijonov evrov vredno gradnjo avtocestne vpadnice v libijsko mesto Bengazi. (Foto: Jaka Adamič)

Koristi le za gradbena podjetja

Multiplikativen učinek libijskih gradbenih poslov - pri čemer sploh ni znano, ali in koliko poslov je dejansko že bilo sklenjenih - na slovensko gospodarstvo bi bil zaznaven, če v posle ne bi bili vključeni zgolj inženirji in organizatorji, opozarja ekonomist Bogomir Kovač. V Sloveniji so gradbene investicije imele velike multiplikativne učinke, saj so gradbena podjetja delala z domačimi podizvajalci, domačo delovno silo in z materiali, izdelanimi v Sloveniji. S posli v Libiji bodo gradbena podjetja res ustvarila prihodke, vendar bodo morala najemati libijske podizvajalce, delavce in uporabljati libijski gradbeni material, zato bo velik del prihodkov ostal v Libiji, ocenjuje Kovač.

Glavna težava prezadolženost podjetij

Poleg tega imajo tako gradbena podjetja kot podjetja iz povezanih panog težave s pridobivanjem poslov, ker nimajo dovolj kreditnega potenciala oziroma so preveč zadolžena, opozarja generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. "Na državo smo naslovili množico predlogov, kako naj podjetjem pomaga do libijskih poslov. Država bi lahko med drugim odprla posebno posojilno linijo, predlagali smo tudi neke vrste sanacijo, kot smo jo že izpeljali v železarnah," je dejal Hribar Milič.

Po neuradnih informacijah si menda še nobenemu slovenskemu gradbenemu podjetju ni uspelo dokončno zagotoviti poslov v Libiji, glavna težava pa so bančne garancije, na kar opozarja tudi Hribar Milič. Spomnimo, da je prvi večji posel v Libiji letos sklenil SCT Ivana Zidarja, in sicer za 332 milijonov evrov vredno gradnjo avtocestne vpadnice v libijsko mesto Bengazi. V začetku septembra je sicer premier Borut Pahor z libijskimi oblastmi sklenil dogovor o več kot pol milijarde evrov vrednem gradbenem poslu, prav tako za SCT. Ker podrobnosti niso znane, ni jasno, ali dogovor vključuje tudi prej omenjeno vpadnico in ali so vključena tudi ostala gradbena podjetja. Posle naj bi v Libiji že sklenilo Primorje Dušana Črnigoja, vendar ta včeraj poslov v Libiji ni želel komentirati.

Več bi prinesle libijske investicije v Sloveniji

Več kot investicije slovenskih gradbincev v Libiji bi lahko slovenskemu gospodarstvu prinesle libijske investicije v Slovenijo, sta prepričana tako Kovač kot Hribar Milič. Ta ob tem opozarja, da bi morali posle skleniti transparentno, ne pa "pod mizo", potenciale pa vidi predvsem v vlaganjih v infrastrukturo in turizem. V povezavi z Libijo so se omenjale investicije tudi v ljubljanske Stožice in Novo Ljubljansko banko (NLB). "Zagotovo so poslovne priložnosti v Libiji tudi stvar gospodarske diplomacije, vendar je, kolikor je meni znano, prve posle v Libiji sklenil SCT, politika pa je le še dodatno odprla vrata," še dodaja Kovač. Premier Pahor je ob lanskem obisku v Libiji sicer napovedal za milijardo evrov trgovinske menjave med državama, ki sta še leta 2007 ustvarili vsega 33,8 milijona evrov blagovne menjave.

barbara.hren@dnevnik.si