Bo september tradicionalno slab?

Iz ZDA prihaja precej znakov glede gospodarske stagnacije oz. upočasnitve okrevanja. Hladen tuš so prejšnji teden predstavljali predvsem podatki iz nepremičninskega trga in trga dela, ki še vedno ne dajejo znakov napredka. Jutri bo objavljen podatek o stopnji brezposelnosti v avgustu. Številka prvih prosilcev za zaposlitev je bila nekoliko nižja od pričakovanj, vendar pa je zasebni sektor v avgustu ukinil kar 10.000 delovnih mest. Cene domov za drugo četrtletje so narasle glede na enako lansko obdobje, vendar je porast posledica davčnih spodbud, ki se zdaj ukinjajo. Pozitivno je presenetil indeks industrijske proizvodnje, ki je zabeležil rast že trinajsti zaporedni mesec. Podatki o pretekli gospodarski rasti in obeti za prihodnjo rast pa niso spodbudni. Revidirana ocena rasti ameriškega gospodarstva za drugo letošnje četrtletje je namreč precej, za 0,8 odstotne točke nižja od prvotne ocene pri 1,6 odstotka (in za 2,1 odstotne točke nižje od rasti v prvem četrtletju). Mnogi ekonomisti in vlagatelji burno reagirajo predvsem na negativne novice zadnjih tednov in preučujejo verjetnostne scenarije za ponovno recesijo oz. celo depresijo. Glavna krivca sta že omenjena šibki nepremičninski trg in trg dela. Prvi mož Zveznih rezerv Ben Bernanke pa navkljub vsemu ostaja optimističen in kot že večkrat poudarja, da bodo v vodilni svetovni centralni banki naredili vse za spodbuditev gospodarskega okrevanja. Gospodarska rast naj bi se zopet okrepila v prihodnjem letu. To nameravajo doseči z nadaljnjimi ukrepi kvantitativnega sproščanja, predvsem z odkupi premoženja finančnih institucij (dolgoročnih državnih in hipotekarnih obveznic). Ali bo želeni ukrep znižanja obrestnih mer v finančnem sistemu uspel in posledično izboljšanja pogojev financiranja za ameriške potrošnike pozitivno vplival na likvidnost celotnega gospodarstva (in ne le bančnega sektorja), bomo videli v prihodnjih mesecih.

Seveda bo varčevanje potrebno tudi na fiskalnem področju. Evropa pri tem prehiteva Ameriko, vendar so razlike med državami precejšnje. Nemčiji, gonilni sili evropskega gospodarstva, ki vseskozi vodi politiko dokaj vzdržne javne porabe, zategovanje pasu ni povzročilo težav z gospodarsko rastjo. V drugem četrtletju je zrasla kar za 2,2 odstotka, največ od ponovne združitve države. K rasti so pripomogle predvsem močna izvozna dejavnost in investicije. Gospodarska rast je bila solidna tudi v območju držav evra (1 %). Solidni agregatni podatki sicer deloma prikrijejo realno sliko; težave perifernih držav, ki z ostrimi varčevalnimi ukrepi za znižanje enormnih proračunskih primanjkljajev beležijo le skromne stopnje rasti. Nadaljnja gospodarska rast bo poleg izvoznega povpraševanja odvisna predvsem od domačega povpraševanja. Pereč problem ostaja tudi brezposelnost (na evrskem območju znaša 10 %, najvišja je v Španiji, kjer presega 20 %). Velikih nesorazmerij znotraj držav evrskega območja in nevarnosti ponovnega zdrsa ameriškega gospodarstva v recesijo se močno zaveda Evropska centralna banka, ki je na včerajšnjem rednem sestanku v Frankfurtu ključno obrestno mero ohranila pri enem odstotku in ugodne pogoje posojanja poslovnim bankam podaljšala v leto 2011.