Začelo se je z javnimi ocenami, da je treba predčasno zamenjati celotno upravo, čeprav je bila NLB ravno v tistem času sredi izdaje obveznice na mednarodnem trgu. Nadaljevalo se je z mukotrpnim iskanjem "primerne" uprave, vodenje katere je jeseni prevzel konservativni centralni bankir, in političnim vtikanjem v kreditno politiko banke. Zadnjega pol leta pa je ob nadaljevanju polemiziranja o tem, komu lahko NLB da posojila in komu ne, zaznamovala razprava o dokapitalizaciji in prepričevanju javnosti, da država ni primeren večinski lastnik banke.

Banko so vzeli za talko

Protagonisti so bolj ali manj ves čas isti - razvojni minister Mitja Gaspari, predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti in ekonomist Jože P. Damijan, se strinjajo poznavalci razmer. "Banko so si vzeli za talko, saj jo poskušajo postaviti v položaj, ko bo potrebovala gasilce, gasilec pa ne sme biti država, ker pač vsi pravijo, da je država slab lastnik. To je neodgovorno," je ocenil eden od vplivnih članov vladajoče politične elite, ki je želel ostati neimenovan. Zdi se, da so tisti, ki so leta zagovarjali zmanjšanje lastniškega vpliva države v naši največji banki, kar se po prvi fazi privatizacije v letu 2002 ni uresničilo, izkoristili težaven položaj banke za uresničevanje svojih ideoloških prepričanj. Kljub temu, da z nobeno strokovno analizo doslej ni bilo dokazano, da je država slabši lastnik od zasebnega kapitala.

Za zdaj kaže, da so zagovorniki zmanjšanja vpliva države v lastništvu NLB uspešni. Predsednik vlade Borut Pahor je namreč pred dnevi že javno povedal, da je začel spreminjati mnenje glede tega vprašanja. Dolga leta je verjel, da tako majhna država, kot je Slovenija, potrebuje banko z večinskim državnim deležem, danes pa meni, da bi bil vstop strateškega partnerja, ki si želi dolgoročne donose in izhodišče za krepitev deleža v regiji, za naše nacionalne koristi dobrodošel.

Sodelovanje pri dokapitalizaciji - akt odgovornega lastnika

Toda razprava o primernosti državnega lastništva NLB v tem trenutku ne bi smela biti na prvem mestu. Banka namreč, kot že od lanske jeseni zatrjuje njeno vodstvo, nujno potrebuje dokapitalizacijo, s čimer si bo zagotovila stabilno kapitalsko ustreznost. V tem trenutku bi morala država, se strinja večina naših sogovornikov, zato narediti edini logični korak - takoj dokapitalizirati banko. S tem bi kot odgovoren lastnik zagotovila stabilno poslovanje NLB kot sistemske banke in ohranila vrednost svoje naložbe.

Čas za zmanjšanje državnega lastništva ni primeren; ne samo zaradi nestabilnih finančnih razmer v mednarodnem okolju, temveč tudi zaradi tako imenovanih stresnih testov za več kot 90 bank v EU, katerih rezultati bodo objavljeni v petek, in najnovejših ocenjevanj bonitetnih agencij. Poleg tega ni jasno, koliko svežih sredstev potrebuje banka; od načrtovanih 250 milijonov je predvideni znesek dokapitalizacije narasel že s 400 na 600 milijonov evrov, kot je minuli teden v parlamentu ocenil predsednik uprave NLB Božo Jašovič. V banki dokapitalizacijo utemeljujejo z nujnostjo izboljšanja kapitalske ustreznosti glede na količnik temeljnega kapitala Tier 1, kar zahtevajo nova evropska pravila, in s stresnim testom, po katerem bo NLB po Jašovičevih napovedih med analiziranimi bankami na repu EU. Če se bodo njegove napovedi uresničile, bo država tako ali tako morala hitro odreagirati in dokapitalizirati banko, kar je finančni minister France Križanič, sicer nasprotnik zmanjšanja večinskega deleža države v NLB, že nakazal.

Zagovorniki vstopa novih lastnikov že prek dokapitalizacije javnost bolj ali manj uspešno prepričujejo, da si država v krizi ne more privoščiti, da bi trošila denar za NLB. Tudi nekateri v vladi se sprašujejo, ali je smiselno povečevati javni dolg za ohranjanje državnega deleža v NLB. Toda ob tem ne gre spregledati, da država ima vire, med drugim v bančnih depozitih, ki samo v NLB presegajo milijardo evrov. Opozoriti velja še, da je tudi evropska komisija drugim državam v krizi dala možnost, da izdatno podprejo banke na svojih teritorijih, ne samo z depoziti, ampak tudi s kapitalom, in tega ni ocenjevala za državno pomoč.

Kritike tudi na račun vodstva banke

Vse več kritik leti tudi na upravo in nadzorni svet NLB. Najprej sta dajala vtis, da banka ne posluje dobro, potem sta spreminjala utemeljitve razlogov za dokapitalizacijo, na koncu sta se kar sama vpletla v javne razprave o kapitalski moči banke. Jašoviču in Simonetiju mnogi očitajo tudi, da poudarjata nujnost dokapitalizacije ob hkratni neambiciozni strategiji krčenja obsega poslovanja banke in menedžmentu, ki ne želi prevzemati tveganj in ne kaže pripravljenosti za racionalizacijo poslovanja. Podobno meni tudi nekdanji finančni minister in premier ter sedanji predsednik parlamentarnega odbora za finance Tone Rop: "Na vrhu NLB ne potrebujemo birokratov, ampak menedžerje, ki bodo sposobni sprejeti razumna tveganja in podpirati razvojne projekte slovenskega gospodarstva."

Nekajmesečna razprava o (ne)pripravljenosti države za sodelovanje pri krepitvi kapitala banke dodatno poslabšuje ugled banke na mednarodnem trgu in posledično zmanjšuje vrednost naložbe države v NLB, državi sami pa zmanjšuje manevrski prostor pri pogajanjih s potencialnimi novimi lastniki. Toda morebitno sodelovanje pri dokapitalizaciji ne izključuje tega, da se ne bi takoj začele priprave na zmanjšanje državnega deleža. Če bi država stabilizirala poslovanje banke, bi se namreč izognila zlasti časovni stiski in neprimernemu trenutku za prodajo. S tem pa bi povečala tudi možnost, da v prihodnosti maksimizira kupnino od prodaje - kar bi moral biti ne nazadnje eden glavnih ciljev, ki jih že leta zagovarjajo največji protagonisti umika države iz gospodarstva.

vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si