Kot je znano, predlog zakona predvideva, da se izvajalci obvezno preoblikujejo v vzajemne pokojninske sklade, s čimer pa se ti ne strinjajo, saj bi to pomenilo prehod na tržno vrednotenje naložb, kar bi lahko zaradi nihanja trga kratkoročno onemogočalo doseganje zajamčenega donosa. Ministrstvo predlaga tudi oblikovanje podskladov brez zajamčenega donosa, ki bi zavarovancem omogočalo izbiro različne naložbene politike, kar izvajalci pozdravljajo. So pa odločno proti vpeljavi novih ponudnikov na trg, kot tudi proti obvezni vključitvi vseh zaposlenih v sistem in obveznemu plačevanju premij, saj so delodajalci pristopili k prostovoljnemu zavarovanju svojih zaposlenih.
Predstavili so tudi stališča delodajalcev, da naj sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja še naprej temelji na prostovoljni odločitvi in na prostovoljnem dogovoru med upravo podjetja in sindikatom. Nesprejemljive so jim tudi grožnje s prijavami delovnim inšpektoratom v primeru, da zaposlenim ne bi pravočasno poravnali premij.
Državo so pozvali tudi, naj prepreči masovne izstope zavarovancev iz drugega stebra, do katerih lahko pride v naslednjih letih. To bi po njihovem mnenju izničilo del učinkov pokojninske reforme, negativne učinke pa bi imelo tudi na trg kapitala. "Najbolj radikalen ukrep je, da se to zakonsko prepreči, vendar je to zaradi poseganja v že pridobljene pravice bolj malo verjetno. Boljša bi bila drugačna davčna obravnava tega, da ne dvigneš sredstev," je pojasnil Peter Krassnig, član uprave Skupne. "Sistema nismo uvedli, da bi varčevali deset let, ampak da rešimo probleme v zmanjševanju prvega stebra pri tistih, ki gredo v pokoj leta 2020, 2030 ali 2040," je povedal predsednik uprave Moje Naložbe Lojze Grobelnik in dodal, da so v tolikšnem obdobju privarčevana sredstva veliko višja.
Tistim, ki so v sklade vstopili leta 2001, ob začetku sistema, pa smo že zdaj nadomestili od šest do osem odstotkov izpada pokojnin iz obveznega dela, je poudaril Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A.
Strinjajo se, da bi bilo treba izenačiti (ne)obdavčitev prvega in drugega stebra, tako da vsota obeh prejemkov ne bi bila obdavčena do zneska 1000 evrov, kar pa zdaj velja samo za obvezno pokojnino, ne pa tudi za rento iz drugega stebra.
tomaz.modic@dnevnik.si
