Kljub vsem obljubam vlade o spodbujanju konkurenčnosti in kljub optimizmu premierja Boruta Pahorja, da bomo evropske gazele ujeli v dveh do treh letih, je raziskava pod vprašaj postavila ravno vladno in poslovno učinkovitost, saj se Slovenija pri obeh kategorijah nahaja na samem repu lestvice. "Vladna učinkovitost je naša rak rana," je izjavil raziskovalec inštituta za ekonomske raziskave dr. Peter Stanovnik. Včeraj so predstavniki vlade ostali brez komentarja. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je bil prezaseden za odgovore na naša vprašanja, minister za finance Franc Križanič je bil v parlamentu, kabinet predsednika vlade se ni odzval. "Odgovori na vaša vprašanja so razvidni iz dokumentov (izhodna strategija...), objavljenih na naši spletni strani," pa so nam sporočili iz ministrstva za razvoj, ko smo jih vprašali, kako padec Slovenije ocenjuje minister Mitja Gaspari.

V kategoriji vladne učinkovitosti se Slovenija že dalj časa zadržuje pri dnu lestvice, letos pa je padla z 38. na 53. mesto. Razlogi za slabše rezultate so naraščanje javnofinančnega primanjkljaja in državnega dolga ter nefleksibilnost trga dela. Slovenski menedžerji so slabo ocenili delovno zakonodajo, učinkovitost izvajanja vladnih odločitev in prilagodljivosti vladne politike spremembam v gospodarstvu.

Nadaljevanje drsenja po lestvici se nadaljuje pri gospodarski uspešnosti, ki je utrpela največji padec, saj je Slovenija padla z 21. na 41. mesto, pri čemer je največjo vlogo odigral visok 7,8-odstotni padec rasti BDP. K nižji ekonomski uspešnosti pa sta pripomogla tudi zmanjšanje izvoza za četrtino in nizki tok vhodnih in izhodnih neposrednih tujih investicij. Pri omenjenih rezultatih je pomemben zadržek velikost Slovenije, saj so manjša odprta gospodarstva bistveno bolj občutljiva na zunanje šoke.

Poslovna učinkovitosti države ni dosegla zavidljivega rezultata, saj je Slovenija padla za devetnajst mest, na 57. mesto, kar jo uvršča le pred sosednjo Hrvaško. Če je visok padec nekoliko presenetil, pa razlogi ostajajo podobni kot lani. Mlinski kamen znova predstavlja neučinkovitost nadzornih svetov, zaprtost kulture za tuje ideje in nizka fleksibilnost in prilagodljivost ljudi spremembam.

Ob skrb vzbujajoči sliki, ki jo rišejo omenjeni kazalci, se je še najbolje odrezal sklop kazalcev, ki opredeljuje infrastrukturo, saj so s 27. mesta padli "le" na 34. mesto in tako prevzeli najvišji položaj.

Negativnim podatkom navkljub pa je slabe rezultate treba obravnavati brez tipične slovenske črnogledosti, saj je prav ta vplivala na končni izid. "Prevladal je tipični slovenski pesimizem, kjer so menedžerji slabo ocenjevali tudi svoje lastno delo," je v nagovoru povedal direktor Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije Igor Plestenjak. Rezultati so namreč sestavljeni iz statističnih podatkov in anketiranja menedžerjev, vsem področjem konkurenčnosti pa je enoznačna pesimistična ocena slovenskih menedžerjev. Za primerjavo lahko omenimo podatek, da je Grčija na lestvici napredovala za šest mest.

V letošnjem letopisu svetovne konkurenčnosti je sodelovalo 58 držav, lestvica pa je rezultat vrednotenja 246 usklajenih kriterijev, del teh predstavljajo statistični podatki, drugi del pa anketa med menedžerji. Letos je v anketi sodelovalo 140 slovenskih podjetnikov.

jan.bratanic@dnevnik.si