Banke naj dolg izterjajo, ne pa le slabijo

Čeprav slovenski finančni sistem glede na okoliščine deluje razmeroma dobro, so razmere precej bolj negotove, zato bi ga lahko šoki prizadeli hitreje kot pred leti, opozarja guverner Banke Slovenije Marko Kranjec (na sredini). Med te šoke sodi tudi morebitno razraščanje grške dolžniške krize. (Foto: Matej Povše)

Bančni sistem ostaja visoko občutljiv na šoke

Lani so se, kot ugotavlja Kranjec, nekatera tveganja za stabilnost bančnega sistema še povečala. Predvsem so velika tveganja pri refinanciranju virov bank, saj so lani banke tuje bančne vire nadomeščale z zadolževanjem pri Evrosistemu in z depoziti države, kar pa ne predstavlja dolgoročnih in stabilnih virov financiranja. Poleg tega se kakovost kreditnega portfelja bank še naprej slabša, na stabilnost celotnega finančnega sistema pa vplivajo še podkapitalizirana podjetja in dolžniška kriza Grčije ter možnost razraščanja krize še na druge države.

Zasebni dolg do tujine se je spremenil v javni dolg

Čeprav so banke lani zadolženost v tujini zmanjšale za kar petino oziroma za 3,2 milijarde evrov, se s tem odvisnost slovenskega gospodarstva od tujih virov ni zmanjšala. Namesto bank se je v tujini z izdajanjem obveznic zadolžila država, ki je tako pridobljena sredstva naložila v depozite na bankah. Zasebni dolg do tujine se je tako spremenil v javni dolg, odvisnost slovenskega gospodarstva od tujih virov pa ostaja 37-odstotna, poudarjajo centralni bančniki.

Slovenske banke stiska struktura BDP...

Banke v tujini, tudi belgijska KBC, že zaznavajo dobičke in manjše stroške oslabitev in rezervacij, medtem pa naj bi banke v Sloveniji letos znova zabeležile visoke stroške oslabitev in rezervacij. Zakaj naš bančni sistem zaostaja za tujino pri izhodu iz krize? Nova viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je pojasnila, da je to odraz strukture BDP in posojilne rasti v preteklih letih. Izpostavila je gradbeništvo, ki v strukturi BDP predstavlja okoli osem odstotkov.

Poleg tega pa so slovenske banke - v nasprotju s tujimi - "klasične" banke in se ne ukvarjajo z investicijskim bančništvom. Prav investicijske banke v tujini že beležijo dobičke, saj so se kapitalski trgi pobrali, zaostajanje slovenskega bančnega sistema za okrevanjem bank v tujini dodatno pojasnjuje direktor oddelka finančne stabilnosti v Banki Slovenije Tomaž Košak.

...podjetja pa stroški servisiranja dolga

Na drugi strani se podjetjem po napovedih Banke Slovenije obetajo težki časi zaradi pričakovanega naraščanja obrestnih mer. Slovenska podjetja so namreč precej bolj zadolžena kot v drugih državah, zaradi česar je v gospodarski krizi izbruhnil problem podkapitaliziranosti. Ker se pretežno zadolžujejo po variabilni obrestni meri, pa naraščanje obrestnih mer pomeni večjo obremenitev s stroški servisiranja dolgov. Zato bo gospodarsko oživljanje počasnejše, kot bi lahko bilo.

Ob tem pa banke podjetjem postavljajo še visoke zahteve za zavarovanja. Lani je kar 22 odstotkov podjetij iz predelovalne dejavnosti omejene možnosti financiranja navajalo kot enega najpomembnejših dejavnikov poslovanja. Lani je tok bančnih posojil podjetjem dosegel le 6,7 odstotka tistega iz leta 2008.

barbara.hren@dnevnik.si

Kranjec o ponovnem lastniškem vstopu EBRD v NLB ne ve nič

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) na Banko Slovenije ni posredovala nikakršne vloge za lastniški vstop v NLB, je napovedi ministra za finance Franca Križaniča komentiral guverner Marko Kranjec. Banka Slovenije mora namreč za to izdati soglasje in za zdaj guverner o tem ne ve nič. Je pa NLB napovedovala možnost zadolževanja pri mednarodnih finančnih institucijah.

Banke do Grčije, Španije in Portugalske izpostavljene z 270 milijoni evrov

Če se bo grška dolžniška kriza razširila še na druge države, bo slovenski bančni sistem prizadet le posredno, so prepričani v Banki Slovenije. Do Grčije, Španije in Portugalske so bile banke konec lanskega leta izpostavljene "le" z 270 milijoni evrov terjatev. Različni investicijski skladi so po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) imeli v grških državnih obveznicah konec marca letos 11,4 milijona evrov sredstev. Poglobitev ali razširitev grške krize pa bi zvišala stroške zadolževanja v tujini, ki še vedno predstavlja pomemben delež financiranja slovenskega gospodarstva. Te stroške bi bančni sektor prelil na podjetja v obliki višjih obrestnih mer, opozarjajo v Banki Slovenije. Prav zato guverner Marko Kranjec opozarja, da mora slovenska vlada nujno slediti priporočilom Bruslja o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in izpeljati začrtane strukturne reforme. Načrtovani rebalans proračuna za letos je pozdravil, tudi za krčenje investicij je dejal, da je to "v nekaterih primerih smotrno", vendar ni želel natančneje pojasnjevati, kdaj. A prej ali slej bo morala vlada izpolniti tudi obljube o krčenju števila zaposlenih v javni upravi, v nasprotnem primeru se ne bo mogoče ogniti zniževanju plač, meni Kranjec.