Pri tem niti včeraj ni bilo mogoče izvedeti, kolikšna bo končna cena največje energetske naložbe v zgodovini samostojne Slovenije. Za odgovor na to vprašanje nas je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik včeraj napotil na Holding slovenske elektrarne (HSE) in TEŠ. Po naših informacijah vlada kljub prvotno drugačnim napovedim včeraj ni razpravljala o ceni, ki je uradno postavljena na 1,1 milijarde evrov, Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) pa je že ocenila, da bo projekt stal okrog sto milijonov evrov več. Da lahko TEŠ "stane največ" 1,2 milijarde evrov, je že pred mesecem dni potrdil tudi njen direktor Uroš Rotnik. Podatka o končni ceni bloka 6 ni mogoče najti niti v vladnem gradivu, ki utemeljuje potrebo po povečanju posojila EIB s "povečanjem vrednosti naložbe".

Njeno končno ceno bi lahko HSE in TEŠ teoretično znižala v novem krogu pogajanj s francoskim Alstomom, ki bo v Šoštanj dobavil tehnološko opremo za novi blok. "Nosilcu projekta smo naložili, naj zaradi spremenjenih razmer na trgu poskuša doseči znižanje cen," je pojasnil Lahovnik. Pri tem je oteževalna okoliščina za TEŠ dejstvo, da je v 695 milijonov evrov vredni pogodbi kot začetni datum izvajanja investicije naveden december 2009. Holding in TEŠ se bosta tako o spremembi pogodbe pogajala med tem, ko bosta v Francijo nakazovala denar za plačilo obrokov iz te iste pogodbe. Do zdaj je TEŠ Alstomu plačal 137 milijonov evrov, do konca leta pa bo dobavitelju nakazal še 44 milijonov evrov.

Na vprašanje, zakaj vlada novih pogajanj o znižanju cen ni zahtevala, še preden je Alstom naročil materiale za tehnološko opremo in začel izdelovati njene komponente, je Lahovnik odgovoril, da je bila pogodba podpisana že leta 2008. "Ko je pogodba enkrat podpisana, je situacija bistveno drugačna, saj gre za izvršeno dejstvo. Vlada ne takrat ne sedaj ne odloča o investiciji, saj je to naloga nadzornih svetov HSE in TEŠ," je dejal Lahovnik. Kljub temu ostaja vtis, da gre ministru dejstvo, da je bila pogodba podpisana v času njegovega predhodnika Andreja Vizjaka, pravzaprav na roke. Med argumenti za nadaljevanje projekta je namreč včeraj poudaril, da "investicija že teče". Pri tem ostaja odprto vprašanje, zakaj je bil nadzorni svet holdinga, ki je sicer v izključni državni lasti, še lani jeseni zadovoljen z znižanjem vrednosti pogodbe z 800 na 695 milijonov evrov. Kot smo že poročali, naj bi TEŠ in Alstom takrat znižanje cene dosegla tudi z izločitvijo določenih (montažnih) del iz pogodbe.

Lahovnik je včeraj, po skoraj dveh mesecih, vendarle komentiral tudi protikorupcijsko klavzulo iz pogodbe med TEŠ in Alstomom. Ta, kot je znano, ne omogoča razdrtja pogodbe v primeru korupcije ali drugih nezakonitih dejanj. "Klavzula je bila objavljena na mojo zahtevo. Argument TEŠ je bil, da so sledili določilom mednarodne trgovinske zbornice," je povedal Lahovnik.

Na vprašanje, ali ga je to pojasnilo zadovoljilo, pa je gospodarski minister odgovoril: "Poiskali smo dodatna pravna mnenja. Pojasnili so mi, da je pomembno, ali gre za premično ali nepremično premoženje. Ničnost v takšnih primerih ni nekaj, kar bi bilo nujno oziroma izrecno v korist obeh strani, še posebno, če se ugotovi, da je kar koli narobe oziroma, če bi se kar koli spornega dokazalo, ko je investicija že v gradnji." Dodal je, da bi bilo potem jasno, da bi bila v tem primeru neizvedljiva, in da je "pod določenimi pogoji, recimo prikrajšanja katere od strank, razveljavitev pogodbe možna". Lahovnikovi včerajšnji argumenti so skoraj identični pojasnilom odvetnice TE Šoštanj Anite Dolinšek, ki jih je konec januarja predstavila na novinarski konferenci po javni objavi protikorupcijske klavzule.

primoz.cirman@dnevnik.si