Odbor DZ za finance je podprl preusmeritev denarja iz cestnega prometa v investiranje železnic

Fotografija je simbolična. (Foto: Primož Knez)

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je člane odbora spomnila, da je v proračunu predvidena izgradnja javne železniške infrastrukture, predvsem z namenom, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju postopoma razbremenjevalo ceste ter vsaj del prometa preusmeril na železnico.

"Da ne bi vsako leto razpravljali o tem, koliko denarja bomo namenili za gradnjo cest in koliko za železnice, predlog novele zakona določa, da se za investicije v železnice namenijo prihodki iz naslova letne uporabe vozil v cestnem prometu ter koncesije, ki jo državi plačuje Luka Koper," je dejala.

Viliju Trofeniku (Zares) se zdi namera vlade, da v železnice preusmeri namenski vir, "tako za lase privlečena, da je žaljivo". Če želi vlada dati železnicam toliko denarja, naj ga nameni iz integralnega proračuna, za to ne potrebuje namenskega vira, je dejal. Ker so prihodki iz naslova letne dajatve za uporabo vozil prostorsko gledano zelo enakomerno porazdeljeni po državi, je to po Trofenikovem mnenju eden najbolj primernih virov za financiranje lokalnih skupnosti, "a sta ta in prejšnja oblast gluhi za te ideje".

Do predloga novele zakona, ki jo bo DZ sprejemal na redni marčni seji, ki se začne v sredo, je bil kritičen tudi Andrej Vizjak (SDS). Pričakoval bi resno novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero bi vlada denimo vzpostavila osnove za drugačen pristop pri pripravi državnega proračuna, je spomnil na z letom 2010 uvedeno programsko načrtovanje proračuna.

Vizjak je opozoril tudi na predlagane spremembe pri plačilnih rokih države. Doslej je bilo določeno, da je rok za plačilo 30 dni, po novem pa bo plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan po ugotovljeni upravičenosti za plačilo. "Zdaj ste tudi tiste, ki bi morda plačali prej, poslali na najdaljši rok," je opozoril in menil, da je to slabo za gospodarstvo in dobro za proračun.

Predlog po novem določa plačilne roke tudi za posredne proračunske uporabnike, ti znašajo največ 30 dni. "Ker se tudi posredni proračunski uporabniki vse pogosteje zatekajo k podaljševanju plačilnih rokov, se je vlada odločila, da tudi zanje veže plačilne roke na 30 dni," je pojasnila Kamnarjeva.

Občinam se s predlagano novelo zakona daje pravna podlaga za prekoračitev zakonsko določenega obsega možnega zadolževanja, a le za namene prenosa javne infrastrukture iz poslovnih knjig javnih podjetij v poslovne knjige občin. S prenosom infrastrukture se namreč posledično prenašajo tudi tisti dolgovi, ki so nastali javnemu podjetju zaradi pridobitve te javne infrastrukture.