Grčiji je denar obljubila tudi Slovenija

"Instrument morebitne pomoči Grčiji bo vzpostavljen kot kredit, ne kot subvencija in bo imel za 0,5-odstotne točke višjo ceno od tiste, po kateri bo država sredstva pridobila," je še poudaril Križanič. Evroskupina sicer pričakuje, da posojila ne bodo potrebna, saj naj bi bila Grčija že samo s tem, ko se je instrument pomoči pojavil, sama sposobna pridobivati dodatni denar na trgu.

Nihče noče povedati, koliko denarja država dejansko potrebuje. Za celotno leto je govora o 54 milijardah evrov, od tega za april in maj 20 milijard. Tudi grški finančni minister George Papaconstantinou včeraj v Bruslju o dejanskih vsotah ni hotel govoriti. Dejal je, da se s scenariji morebitnega posojila ukvarja posebna tehnična skupina, dokončno pa bodo podrobnosti jasne po srečanju šefov držav in vlad prihodnji teden.

Še preden so evropske države ponudile roko Grčiji, so od nje zahtevale resne ukrepe. Tako je država že dvignila DDV z 19 na 21 odstotkov, zvišala je trošarine na gorivo, alkohol in tobak ter znižala plače v javnem sektorju. Vse to naj bi navrglo 4,8 milijarde evrov. Parlament je tudi potrdil neodvisnost statističnega urada, dodatni ukrepi pa sledijo v prihodnjih mesecih. Omenjeno je ključno za Nemčijo, ki želi videti resne napore, preden sama financira preteklo čezmerno zadolževanje. Grčija je minuli teden uspešno izdala obveznico, a s tolikšnim pribitkom na obveznico, ki ga je ponudila, na dolgi rok ne bo šlo. To je grški minister včeraj tudi priznal.

Ali bi lahko Grčiji sledil še kdo? Direktor bruseljskega think tanka Bruegel Jean Pisani-Ferry je dejal, da je na primer Španija povsem drug primer kot Grčija, kjer se je kriza "kot v klasični tragediji napovedovala" kar sama. Problemi se porajajo tudi na Portugalskem in Irskem. Rešitev je po mnenju strokovnjaka v bolj kredibilnem proračunskem nadzoru, kar pa zahteva večjo preiskovalno moč EU.

ana.vucina@dnevnik.si

tomaz.modic@dnevnik.si

Boniteta Grčije ni več "ogrožena"

Mednarodna bonitetna agencija Standard $amp; Poor's je Grčijo včeraj umaknila s svojega seznama držav z možnostjo znižanja bonitetne ocene. To daje finančnim trgom najmočnejši znak doslej, da morda le ne bo prišlo do tega, da država ne bi bila sposobna vračati svojih dolgov.

Vmešati bi se moral IMF

"Še najbolje za Grčijo bi bilo, da bi se vmešal Mednarodni denarni sklad (IMF), ki bi ji zvil roke oziroma jo discipliniral in prisilil v resne reforme, vendar pa je to politično nesprejemljivo," opozarja ekonomist Aleš S. Berk. Skeptičen je do odločitve finančnih ministrov EU, da do vratu zadolženi Grčiji obljubijo finančno pomoč, saj določeno grožnjo predstavljajo tudi Španija, Italija in Portugalska. "To je zaskrbljujoče z vidika moralnega hazarda," dodaja. "Dokler ne bo vzpostavljen verodostojen mehanizem za discipliniranje kršiteljic evrskega pakta (lahko se imenuje tudi Evropski monetarni sklad), v katerega bi vplačevale predvsem