Ameriška centralna banka Fed verjetno ponovno brez spremembe obrestnih mer

Predsednik Feda Ben Bernanke (Foto: AP)

Povišanje ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj posojajo denar, bi sicer v tem trenutku pomenilo dobro novico. Pomenilo bi, da si je ameriško gospodarstvo opomoglo po krizi in drvi naprej, zaradi česar ga je treba z višjimi obrestmi zavreti, da ne pride do izbruha inflacije. Vendar pa si finančni trgi dobre ali slabe novice razlagajo po svoje in napoved skorajšnjega povišanja obresti bi zanesljivo vsaj uvodoma sprožila razprodajo delnic.

Vlagatelji bi povišanje obrestne mere sprva razumeli, kot da je blizu nevarnost inflacije, ne glede na vso gospodarsko statistiko, ki govori o tem, da za zdaj ni nobene nevarnosti kot le visoka stopnja brezposelnosti in počasno okrevanje po krizi. Vsak najmanjši namig, da bo v prihodnje sledilo višanje obrestnih mer, kar je sicer povsem logično, če bo prišlo do želenega hitrejšega okrevanja ali celo razcveta, bi pognal vrednosti delnic na borzi navzdol.

FOMC je od decembra 2008 poročal, da bodo obresti ostale nizke za podaljšano obdobje, vendar pa vsi že skoraj leto dni pričakujejo, da se bo to obdobje končalo v drugi polovici letošnjega leta. Glede obrestnih mer torej ne bo presenečenj, kakor tudi ne glede umika izrednih stimulacij za gospodarstvo, s katerimi si je centralna banka krepko okrepila bilanco po poglobitvi krize jeseni 2008. Ker prihaja do okrevanja, je treba to stimulacijo počasi umakniti.

Predsednik Federal Reserve (Fed) Ben Bernanke je letos že napovedal, da bo eden izmed ukrepov za umik presežnega kapitala s trgov plačevanje malce višjih obresti bankam za denar, ki ga "parkirajo" pri centralni banki. Analitiki sicer vidijo neko napoved prihodnosti tudi v tem, da bo tokratno zasedanje FOMC trajalo le en dan, potem ko je od septembra 2008 trajalo po dva dni. Že to naj bi pomenilo, da se položaj vrača v normalne vode in bo potrebno kmalu tudi spreminjati ključno obrestno mero.

Od zadnjega zasedanja FOMC v januarju je gospodarska slika boljša. Po podatkih, ki so na voljo, je v zadnjem četrtletju 2009 gospodarska rast znašala bliskovitih 5,9 odstotka. Večina analitikov sicer pričakuje, da bo v prvem letošnjem četrtletju počasnejša za polovico. V celotnem letošnjem letu naj bi bila rast nekje do triodstotna, potem ko je lani bruto domači proizvod upadel za 2,4 odstotka.

Stopnja produktivnosti je od zadnjega zasedanja FOMC porasla na 5,8 odstotka, stopnja brezposelnosti se od januarja ni spreminjala in je ostala na 9,7 odstotka, februarja pa je bilo ukinjenih samo še 36.000 delovnih mest. Malce slabše je na stanovanjskem trgu, kjer cene padajo, skupaj s prodajo, še najmanj skrbi pa je glede inflacije, ki je ni na obzorju in ni nobenega razloga za višanje ključne obrestne mere.