Monopol nad temi ima Športna loterija, zanje pa obstaja veliko zanimanje tudi med tujimi ponudniki in "Sloveniji otežuje zagovarjanje zaprtega trg na področju klasičnih iger na srečo". In kje vidijo svetovalci finančnega ministra Franca Križaniča rešitev? Koncesionar naj postane nepridobitna organizacija ali pa se trg na področju stav odpre in se poveča število koncesionarjev, predlagajo v osnutku igralniške strategije.
"Idejo bi mnogo lažje komentirali, če bi bili seznanjeni z razlogi, zakaj naj bi koncesionarji klasičnih iger postali nepridobitne organizacije. Poslovanje koncesionarja mora potekati v skladu z zakoni in koncesijsko pogodbo, pri čemer sta nepridobitnost ali 'nacionalnost' kapitala nepomembni," v Športni loteriji, ki jo vodi Janez Bukovnik, komentirajo načrte ministrovega strokovnega sveta za igre na srečo.
Jasnejši so v stališčih, ki so jih posredovali strokovnemu svetu in so priložena h gradivu za strategijo. "Navedba, da je pri obstoječi ureditvi problematično, da je eden od koncesionarjev zasebna delniška družba, ki monopolno prireja športne stave in nekatere druge igre na srečo, tudi spletne igre, za kar obstaja veliko zanimanje tudi tujih ponudnikov in otežuje Sloveniji zagovarjati zaprti trg na področju klasičnih iger na srečo, je neresnična in jo je iz gradiva treba umakniti."
Velik del Športne loterije obvladujejo družbe blizu Stanislavu Valantu. Maksima Invest, NFD Holding in Finetol imajo v lasti namreč kar 37,3-odstotni delež družbe, ob upoštevanju dejstva, da 10 odstotkov delnic, ki so v lasti loterije, nima glasovalnih pravic, pa je njihov delež dejansko 41,5-odstotni. Večja delničarja sta z vsak po 20-odstotnimi deleži še Olimpijski komite Slovenije in Pošta Slovenije. Loterija Slovenije je v 40-odstotni lasti Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), v 10-odstotni lasti Fundacije za šport (FOŠ), prek Kapitalske in Slovenske odškodninske družbe je 40-odstotni delež v lasti države, deset odstotkov delnic imajo zaposleni.
In kakšni so načrti? "Leta 2011 bosta v Sloveniji obstajala dva operaterja pri klasičnih igrah na srečo, ki bosta v javni lasti oziroma lasti nepridobitnih organizacij. Na tem področju bomo imeli javni monopol, ki je značilen tudi za večino drugih držav, možno pa je povečanje števila koncesionarjev, ki bodo prirejali stave," se glasijo predlogi ministru Križaniču za Loterijo Slovenija in Športno loterijo. Strokovni svet za igre na srečo ugotavlja, da razdelitev iger na srečo na klasične in posebne ni ustrezna in da zanjo ni vsebinskih razlogov. Predlagajo razdelitev na igre v igralnicah, loterijske igre in stave. V več kot polovici držav članic unije na področju stav vlada konkurenca, upravljalci z izključnimi pravicami pa so lahko le ustanove, ki jih nadzoruje država oziroma nepridobitne ustanove. "Menimo, da bi morebitno odprtje trga na področju stav moralo temeljiti na analizah, upoštevajoč dejstvo, da je nedovoljena konkurenca z bistveno boljšimi pogoji poslovanja ves čas prisotna," opozarjajo v Športni loteriji.
Kljub temu, da Loterija Slovenije ni na seznamu strateških naložb države, pa država iz rok zagotovo ne bo spustila loterije. "Nacionalna loterija, igra Loto, mora ostati monopol Loterije Slovenije, kar je zgodovinsko in lastniško pogojeno," piše v gradivu. Naj ob tem dodamo, da v Športni loteriji avtorjem strategije še pojasnjujejo, da Loto skoraj vedno posluje s pozitivnim rezultatom, medtem ko lahko prireditelj stav utrpi visoke izgube, in sicer ne glede na dobro prodajo.
A dejstvo je, da je loterija dobičkonosen posel. Leta 2008 je Loterija Slovenije poročala o dobičku v višini 3,8 milijona evrov, Športna loterija pa o dveh milijonih evrov dobička.
katja.svensek@dnevnik.si
