Janša: Banke bi namesto stadiona morale kreditirati gospodarstvo

Janez Janša (Foto: Jaka Adamič)

Predsednik SDS Janša je na današnji novinarski konferenci ob obisku SDS v regiji dejal, da je vlada napovedala številne ukrepe, vendar se gospodarske razmere ne izboljšujejo. Tako je konzorcij bank, v katerem je tudi državna Nova Ljubljanska banka (NLB), za projekt izgradnje nogometnega igrišča v Stožicah odobril 150 milijonov evrov posojil, medtem ko delodajalci, ki ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, težko pridejo do posojil.

Ob tem je ugotovil, da je očitno možno dobiti denar za nekatere projekte, kot je nogometno igrišče, čeprav prinaša malo delovnih mest. Če bo vlada nadaljevala s takšno prakso, bodo po Janševih napovedih v SDS razmislili o izredni seji v DZ. Sicer prvak SDS navaja, da Ljubljana potrebuje nogometno igrišče, vendar se pri tem sprašuje, če je to res prioriteta v času gospodarske recesije.

Dodal je, da gospodarska kriza ni razlog, da se ne bi gradilo, prav nasprotno in pri tem izpostavil primer Poljske, ki se je krizi izognila z vlaganji v velike infrastrukturne projekte.

Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je v ospredje postavil pokrajinsko zakonodajo. Po njegovem mnenju vladajoča koalicija na tem področju ni naredila ničesar, čeprav je zagotavljala, da je to tudi njena prioriteta. Tanko je spomnil, da je SDS vložila paket pokrajinske zakonodaje oz. šest zakonov s tega področja, vendar je vlada vse njihove predloge zavrnila.

Pahorjeva vlada nima težav le s pokrajinami, je prepričan Tanko, ampak tudi z razpisi za lokalne skupnosti. Eden večjih je tudi ta, da se utegne zgoditi, da vlada črta iz nacionalne strategije nekatere pomembne gospodarske projekte, kot so tretja razvojna os, tretja A os in četrta razvojna os. "Za to vlado te osi niso več drugorazredna prioriteta, temveč sploh niso več prioriteta," pravi Tanko.

Poslanec SDS Iztok Podkrižnik je opozoril, da je v Sloveniji previsok strošek dela, kar nas pelje na napačno pot. Številnim gospodarskim družbam tako primanjkuje naročil, gospodarska konkurenčnost pa se zmanjšuje. Prepričan je, da turizem v Savinjsko-šaleški regiji ne more dosegati dodane vrednosti, če ne bo vzpostavljena ustrezna infrastruktura oz. skupna blagovna znamka.