Borzne družbe "izgubljajo" delničarje

Poslovni dnevnik - ponedeljek, 15.03.2010 Tekst: Matjaž Polanič

Ljubljana - Najpomembnejših 15 borznih družb, ki so uvrščene v prvo in standardno kotacijo Ljubljanske borze, je od začetka leta izgubilo že več kot 1700 malih delničarjev. Niti eni od pomembnejših borznih družb letos ni uspelo povečati števila delničarjev, še največ pa so jih izgubili Nova KBM, Petrol, Krka in Sava.

Za večjo navzočnost tujih investitorjev na Ljubljanski borzi bi lahko po mnenju Simona Mastnaka veliko naredile tudi družbe same. Te bi morale preveriti, v katerih finančnih središčih je več investitorjev, ki vlagajo v panogo oziroma regijo, in nato v teh finančnih središčih organizirati predstavitve potencialnim vlagateljem. (Foto: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika)

Na drugi strani tuji investitorji v zadnjih tednih nekoliko povečujejo svoje lastništvo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so tuji investitorji v zadnjih dveh letih (do konca januarja) svoj delež povečali za le okoli 1,2 odstotne točke na 7,3 odstotka, v zadnjih dveh mesecih pa je največje povečanje zaznati pri Novi KBM in Mercatorju. Vendar pa je podatke treba jemati z dobršno mero zadržanosti, saj so na povečanje deleža tujih vlagateljev med drugim vplivali prenosi naložb domačih investitorjev na družbe iz davčnih oaz.

Prav pomanjkanje tujih investitorjev je tudi eden pomembnejših razlogov za skromno likvidnost na Ljubljanski borzi. "Če bi želeli povečati delež tujih investitorjev na slovenskem trgu kapitala, bi morali izpopolniti skrbniške storitve in poravnavo ter prilagoditi vso infrastrukturo. Zato Ljubljanska borza načrtuje prehod na trgovalni sistem Xetra," pravi direktor svetovalne družbe Masset Consulting Simon Mastnak. Na tak način bi lahko po njegovi oceni pridobili več tujih oddaljenih borznih članov, ki bi bili bolj zainteresirani za promocijo naših družb med tujimi investitorji.

Za večjo navzočnost tujih investitorjev in posledično večjo likvidnost na Ljubljanski borzi bi lahko veliko naredili tudi sami izdajatelji. Borzne družbe namreč trenutno komunicirajo večinoma s certifikatskimi delničarji, ne delajo pa veliko pri prepoznavnosti med tujimi institucionalnimi investitorji. "Poleg javnih predstavitev potencialnim vlagateljem v standardnih finančnih središčih (Dunaj, London, Frankfurt) bi morale uprave organizirati predstavitve tudi v drugih finančnih središčih, kot so Ženeva, Edinburg, New York..., oziroma v tistih finančnih središčih, kjer je več investitorjev, ki so osredotočeni na našo regijo ali na panogo," meni Mastnak.

matjaz.polanic@dnevnik.si