Dušan Mramor (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Na medletni ravni se izvoz povečuje že nekaj mesecev zapored, kar je eden temeljnih razlogov, zakaj se je slovenski BDP v zadnjih četrtletjih zvišal. Kljub temu je treba izpostaviti, da je okrevanje izvozne dejavnosti še vedno precej šibko, še posebno, če upoštevamo, da se je izvoz lani zniževal tudi po več kot 25-odstotnih stopnjah. "Še vedno se gibljemo blizu dna. Ni bistvenega izboljšanja, saj na letni ravni beležimo le enoodstotno rast," je podatke Sursa komentiral dekan ljubljanske ekonomske fakultete Dušan Mramor.
Prizadevanje države in številni obiski gospodarske delegacije v bolj "eksotične" države pa za zdaj nimajo želenega učinka. Izvoz v države, ki niso članice EU, se je namreč januarja na letni ravni znižal za slabo desetino, medtem ko se je povpraševanje po slovenskem blagu iz držav članic EU povečalo za slabih pet odstotkov. Slovenska podjetja so tako januarja v EU izvozila 928,8 milijona evrov blaga, kar predstavlja 76,5 odstotka celotnega izvoza.
V nasprotju z izvozom se je medtem uvoz znižal tako na letni ravni kot tudi na mesečni. Slovenska podjetja so uvozila za 1,25 milijarde evrov blaga, kar je za 2,4 odstotka manj kot januarja lani ter za dobrih deset odstotkov manj kot decembra lani. Uvoz se je lani zniževal po večji stopnji kot izvoz, kar je bilo po Mramorjevih besedah pričakovano, saj so precejšnji del uvoza financirali s kreditiranjem. Glede na to, da je gospodarsko krizo spremljal tudi kreditni krč, se podjetja niso mogla več zadolževati oziroma niso mogla podaljšati svoja posojila.
S tem, ko se je izvoz januarja povečal, uvoz pa znižal, se je primanjkljaj v zunanji trgovini zmanjšal. Blagovni primanjkljaj je tako znašal 37,1 milijona evrov in ni predstavljal niti četrtine primanjkljaja iz lanskega januarja. Pokritost uvoza z izvozom se je posledično zvišala z 88,3 odstotka, na 97 odstotkov.
luki.nuredini@dnevnik.si
Poslovni.Dnevnik.si





































Komentarji