Posebna revizija razkrila skrivnosti Šrotovega lastninjenja Pivovarne Laško

Ključno vlogo pri financiranju lastninjenja Pivovarne Laško, ki ga je med letoma 2006 in 2008 izpeljal njen nekdanji generalni direktor Boško Šrot, so imela podjetja iz pivovarske skupine. (Foto: Luka Cjuha)

Omenjena revizija, ki jo je opravilo podjetje BDO Revizija, razkriva več do zdaj nepojasnjenih podrobnosti o poslih, ki so jih podjetja iz kroga Pivovarne Laško opravila s svojimi lastniki ali družbami, ki so bile tako ali drugače povezane s Šrotom. Revizija med drugim razkriva, da je bila ena od skrivnostnih "zasebnih vlagateljev", ki so julija 2006 vložili dobre štiri milijone evrov v Šrotovo podjetje Kolonel prek podjetja Cogito tudi Radenska.

Razkrita skrivnost "operacije Kolonel"?

Kot je znano, je Kolonel s tem denarjem julija 2006 kupil dobro polovico delnic družbe Center Naložbe, ki je kasneje kot največja lastnica Infonda Holdinga obvladovala večinski delež v Pivovarni Laško in kontrolni paket delnic Mercatorja. Prav "operacija Kolonel" je pomenila uradni začetek Šrotove privatizacije Pivovarne Laško, ki se je končala lani z bančnim zasegom njenih delnic v lasti Infonda Holdinga.

Čeprav je denar v Kolonel uradno vložila Šrotova dolgoletna poslovna sodelavka Vesna Rosenfeld, je iz revizije razvidno, da je njeno podjetje Cogito aprila 2006, tri mesece pred prevzemom Centra Naložb, od Radenske prejelo dve posojili v skupni vrednosti več kot 12 milijonov evrov. Medtem ko je prvih 11,7 milijona evrov Cogito že mesec dni kasneje, 12. maja 2006, Radenski odplačal z "medsebojno kompenzacijo", se je pri vračanju drugega dela posojila v višini 417.000 evrov zapletlo. Konec maja 2006 je namreč Radenska rok vračila podaljšala za leto dni, Cogito pa ga je dokončno odplačal maja 2007.

Iz tega gre sklepati, da je Šrot le pol leta po tem, ko je novembra 2005 sedel na direktorski stolček pivovarne, prek ene od hčerinskih družb Rosenfeldovi posodil denar, ki ga je ta porabila za financiranje njegovega podjetja pri začetku lastniškega veriženja pivovarne. Še dodatnih 542.000 evrov je Rosenfeldova Kolonelu posodila 10. oktobra 2006, torej po zaključenem prevzemu Centra Naložb. Tudi ta posel sovpada z novim posojilom Radenske. Cogito ga je v višini 2,7 milijona evrov dobil le dva tedna prej, 29. septembra 2006, po trimesečnem podaljšanju pa ga je odplačal marca 2007.

Škobernetov vstop v Laško posredno financiral Šrot

Revizija odgrinja tudi tančico skrivnosti še z enega posla, ki je bil ključen pri Šrotovem prevzemanju pivovarne. Iz nje je namreč razvidno, da so Cestnemu podjetju Maribor (CPM), ki je konec leta 2007 od družbe Center Naložbe pridobilo 18-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, nakup teh delnic pomagali financirati Pivovarna Union in Radenska. Ti sta namreč v treh mesecih pred vstopom CPM v lastništvo pivovarne na veliko kreditirali tri podjetja: I.J. Storitve, Ma-naložbe in Agroservis. Ta so bila večinoma zavarovana z biankomenicami in delnicami.

Kaj je skupnega trem podjetjem, ki so skupaj prejela za okrog 40 milijonov evrov posojil? Vsa tri so CPM, ki je v lasti Janeza Škoberneta, dobrega prijatelja družine Šrot, posodila denar za nakup delnic pivovarne. Nanje se je konec leta 2007 CPM obrnil po tem, ko je naletel na zaprta vrata domačih in tujih bank, tri podjetja pa so mu skupaj posodila 30 milijonov evrov. Osemnajstodstotni paket delnic Pivovarne Laško je bil decembra 2007 na borzi vreden okrog 148 milijonov evrov, kar je skoraj za polovico več od vsote posojil, ki jih je imel CPM konec tega leta najete pri bankah. CPM je bil eno od štirih podjetij, ki je kasneje tudi uradno prevzelo Pivovarno Laško, njegove delnice pa je do konca leta 2008 odkupil Šrotov Infond Holding.

Posebna revizija bo verjetno zanimala tudi kriminaliste. Ti že od začetka lanskega leta preiskujejo posle s 7,3-odstotnim paketom delnic Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala Sportini, po verigi transakcij pa je končal v lasti družb tako ali drugače povezanih z Igorjem Bavčarjem. Revizorji so ugotovili, da sta datuma na obeh pogodbah o prodaji teh delnic, ki sta ju podpisala Šrot in lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, "neresnična in zavajajoča". Pogodbi sta bili namreč sklenjeni šele septembra 2007 in ne januarja 2007, kot je navedeno na pogodbah.

Šrot Bavčarju podaril 25 milijonov evrov dobička

To naj bi se po pojasnilih iz Laškega zgodilo zato, da je bil posel lahko tudi dejansko izveden na neresničen datum. Delnice so v pivovarni sprva namreč nameravali prodati neposredno podjetju Microtrust, ki je bilo leta 2007 v lasti Nastje Sušinskega, kasnejšega direktorja Bavčarjeve Maksime Holding, s tem podjetjem pa so opcijski pogodbi sklenili že januarja 2007. Na zahtevo Laškega, ki naj bi želelo na drugi strani kupoprodajnega odnosa imeti "kapitalsko in likvidnostno močnejšega partnerja", je nato delnice kupila Sportina, ki jo je v posel po ugotovitvah revizorjev pripeljal Microtrust. Sportina je nato delnice po višji ceni prodala Microtrustu, ki jih je še isti dan (1. oktobra 2007) po nakupu preprodal Pomfinu in pri tem zaslužil okrog 25 milijonov evrov, pri čemer je skoraj polovico tega zneska kmalu zatem posodil neznani fizični osebi ali podjetju.

"Delnice so bile prodane po opcijskih cenah. Čeprav je Pivovarna Laško z njimi res ustvarila 3,1 milijona evrov dobička, bi ta v primeru, če bi jih prodala po takratni borzni ceni, presegal 28 milijonov evrov," so navedli revizorji. Pri tem velja opozoriti, da je razlika med dejanskim in potencialnim dobičkom pri prodaji enaka zaslužku, ki ga je s preprodajo delnic ustvaril Microtrust. Iz tega je mogoče upravičeno domnevati, da je Šrot 25 milijonov evrov dobička prepustil podjetju v lasti (kasnejšega) Bavčarjevega poslovnega sodelavca. Revizorji so še opozorili, da "preknjižba delnic ni bila vezana na plačilo kupnine, kar je sicer pri tovrstnih poslih običajno".

Kot je znano, so kriminalisti v povezavi s poslom, ki naj bi Bavčarju omogočil pridobitev začetnega kapitala za lastninjenje Istrabenza, že konec septembra opravili več preiskav, med drugim pa so v prostorih policijske postaje v Celju zaslišali tudi Šrota. Oba z Bavčarjem naj bi bila med sedmimi osebami, zoper katere je generalna policijska uprava vložila kazensko ovadbo zaradi storitve več kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

primoz.cirman@dnevnik.si

tomaz.modic@dnevnik.si

Šrotovi so denar na veliko posojali Vesni Rosenfeld

"Po dvajsetih letih dela in po vseh davčnih preverjanjih in političnih pritiskih lahko v projekt (Kolonel, op. a.) vložim dva, tri ali štiri milijone evrov," je novinarjem maja 2008, ko smo v Dnevniku razkrili, da je pravi lastnik Kolonela že od avgusta 2006 prav Šrot, razlagala Vesna Rosenfeld. Kljub temu je iz revizije mogoče razbrati, da sta se njeni podjetji Cogito, ki je v času pivovarske vojne na veliko kupovalo delnice Uniona, in Durox finančno napajali tudi pri podjetjih iz kroga Pivovarne Laško.

Obe sta med letoma 2004 in 2008 iz podjetij iz skupine prejeli za več kot 62 milijonov evrov posojil, čeprav sta v tem obdobju skupaj ustvarili manj kot 5,5 milijona evrov prihodkov. Eno od posojil je Durox dobil od Pivovarne Union, in sicer 28. septembra 2007 v višini 5,3 milijona evrov, zavarovano pa je bilo s tremi biankomenicami. Le nekaj dni po tem je Durox od ACH Hermana Rigelnika odkupil 7,2 odstotka Infonda Holdinga, ki ga je kmalu zatem preprodal dvema družbama iz kroga mariborskega Pominvesta: Pomfinu in Ma-naložbam. Iz revizorske dokumentacije je sicer razvidno, da sta Cogito in Durox posojila, ki so bila večinoma zavarovana z biankomenicami, tudi odplačala.

Šrot ustno narekoval posle, ki so bili njemu v korist

Revizorji so se osredotočili na posle z delnicami Infonda Holdinga (kupovala sta jih Radenska in Fructal), Thermane Zdravilišča Laško (od Infonda Holdinga jih je odkupila Pivovarna Laško), Premogovnika Velenje (kupila jih je Radenska in preprodala Centru Naložbe), preverili pa so tudi posojila, ki so jih dajale Pivovarna Laško, Radenska in Pivovarna Union, ter posle, povezane z nakupom prodajnih opcij za delnice Istrabenza. Skupna značilnost vseh pregledanih poslov je, da so bili poslovno nepotrebni, poslovodstva odvisnih družb pa so delovala na podlagi ustnih navodil Boška Šrota. "Predvidevamo, da je Boško Šrot kot lastnik končne obvladujoče družbe Atka Prima zaradi svojega položaja kot direktor Pivovarne Laško lahko sprejemal poslovne odločitve, ki so koristile predvsem družbam, katerih solastnik je bil in jih je tudi posredno obvladoval, to sta Center Naložbe in Infond Holding, medtem ko ti posli niso bili poslovno potrebni in niso prinašali koristi manjšinskim lastnikom skupine Pivovarna Laško," so ugotovili v družbi BDO Revizija.