Zaradi ministra Franca Križaniča Abanka letos ne bo izdajala obveznic

Uprava Abanke (z leve proti desni član uprave Gregor Hudobivnik, predsednik Aleš Žajdela in član uprave Radovan Jereb), ki so ji nadzorniki v sredo podelili nov petletni mandat, za letos načrtuje 29 milijonov evrov dobička po obdavčitvi, dolgoročno pa želijo ostati med tremi največjimi bankami v Sloveniji in največja zasebna banka. (Foto: Luka Cjuha)

Od ministra za finance Franca Križaniča, kot je bilo razumeti Žajdelo, namreč niso dobili trdnih zagotovil, da bo zakon o davčnem postopku spremenil tako, da izdajateljev obveznic ne bo dodatno davčno obremenil. Izračunali so, da jih bo 20-odstotna obdavčitev obresti na obveznice, ki so jih izdali lani z jamstvom države, letno neposredno stala med milijon in 1,5 milijona evrov, posredno pa bo stroškov še več.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so banke predlagale spremembo davčnih predpisov tako, da se od obresti od obveznic, ki jih banke izdajajo na evropskem trgu, v obdobju zaostrenih razmer na trgu kapitala davek na viru ne bi plačeval. Predlog bank še preučujejo, bodo pa rešitve "oblikovane predvsem v smeri zagotovitve konkurenčnosti in učinkovitosti slovenskih bank na mednarodnem trgu", zagotavljajo na ministrstvu.

Z zadnjim noveliranjem zakona o davčnem postopku so na ministrstvu med drugim želeli preprečiti izogibanje plačilu davka tujih kupcev obveznic, ki niso znani, obveznice pa so zabeležene na fiduciarnih računih. Predsednik uprave Abanke Žajdela je na naše vprašanje, ali je kateri od članov uprave banke morebiti kupoval obveznice Abanke odvrnil, da ne, saj bi to bil konflikt interesov.

Letos Žajdela sicer pričakuje postopno zviševanje obrestnih mer na posojila, saj naj bi Evropska centralna banka prihodnje leto začela zviševati ključno obrestno mero. "To pričakovanje bo že letos vgrajeno v posojila," je dejal Žajdela. Med razloge za dražja posojila v Sloveniji v primerjavi z ostalo Evropo pa poleg "vojne" za depozite in finančne krize navaja tudi izvajanje plačilnega primeta v realnem času in znatno višje slabitve v bankah v domači lasti, kot to velja za banke v večinski tuji lasti. Ob tem je guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca pozval, naj omili pogoje za zavarovanje posojil, saj se kriza izteka.

barbara.hren@dnevnik.si

"Ne sedimo na denarju"

Abanka je lani gospodarstvu in prebivalstvu posojila povečala za 170 milijonov evrov neto, kar je največ med bankami v Sloveniji, je izpostavil Aleš Žajdela in dodal, da so jim to omogočile visoke likvidnostne rezerve. S pomočjo jamstvene sheme za podjetja so podelili za 200 milijonov evrov posojil. Bilančna vsota banke je lani dosegla 4,5 milijarde evrov in s tem 8,8-odstotni tržni delež. Dodatno so oblikovali za 30 milijonov evrov oslabitev. Cilj banke je ostati med tremi največjimi bankami v Sloveniji in največja zasebna banka. Združitev z Gorenjsko banko za to ni pogoj. "Med delničarji so različni pogledi, a projekt teče, vendar cenitve še niso dokončne. Prav zdaj se odločajo o tem, ali začeti skrbni pregled," je dejal Žajdela.