Čudne okoliščine revizije Luke Koper: Revizorji so imeli omejen dostop do gradiva v zvezi s poslom v Orleški gmajni

Na podlagi pogodbe o svetovanju, ki jo je z Luko Koper podpisal novembra 2006, je moral Igor Jakomin vsake tri mesece družbi poročati o svojem delu, za katerega ga je Luka Koper najela. Čeprav na portoroški fakulteti za pomorstvo in promet službuje kot docent za področje tehnologije prometa in transportne logistike, kot predavatelj pa gostuje po univerzah v tujini, je na primer samo v treh mesecih med aprilom in junijem 2008 našel čas za ukvarjanje s kar enajstimi projekti. Med njimi tudi za preučevanje možnosti za vstop na vrsto tujih trgov. (Foto: Matej Povše)

To je razvidno iz podatkov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika. Kljub temu pa ugotovitev PWC o tem poslu, ki ga eksplicitno omenja tudi sklep skupščine Luke Koper o uvedbi posebne revizije poslov za pet let, ni mogoče najti v povzetku končnega poročila o posebni reviziji. Tega je Luka Koper februarja objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Omejena pooblastila

Dokumentacija odpira tudi nova vprašanja, povezana z morebitno vlogo državnega sekretarja na ministrstvu za promet Igorja Jakomina v reviziji in pri samem kupovanju zemljišč. Jakomin je bil kot svetovalec Luke Koper idejni "oče" projekta zalednih terminalov in posledičnega nakupa zemljišč v Orleški gmajni.

Čeprav so nam iz Luke Koper, ki jo vodi Gregor Veselko, včeraj sporočili, da revizorji "pri pregledu razpoložljivih dokumentov pri nakupu zemljišč v Orleški gmajni niso našli nepravilnosti, ki bi opravičevale nadaljnjo obdelavo", povzetek poročila o posebni reviziji dokazuje, da to ne drži. Razvidno je, da so nakup zemljišč v Orleški gmajni in ostali posli, ki jih je Luka Koper opravila s podjetjem Premik net, revizorji preučili v prvi fazi pregleda.

Kje v posebni reviziji Luke Koper so se torej "izgubili" posli v Orleški gmajni, ki so jih revizorji pregledovali več tednov? Odgovor na to vprašanje je viden v ugotovitvah prve faze revizije, ki jo je PWC predstavil nadzornemu svetu Luke Koper. Revizorji so namreč opozorili, da posla zaradi omejenih pooblastil (pri sledenju denarnim tokovom) ne morejo v celoti preiskati. Čeprav so nam včeraj na ministrstvu za promet pojasnili, da se je revizorska hiša po prvi fazi osredotočila na posle, ki so bili ocenjeni za problematične, to vsaj sodeč po navedbah revizorjev v vmesnem poročilu ne drži.

Delničarji v temi

"Četudi je revizor med postopkom revizije prenehal pregledovanje posla, to še zdaleč ne pomeni, da pri tem poslu ni bilo nepravilnosti," je včeraj za Dnevnik povedal direktor inštituta za revizijo Marjan Odar. "Revizor lahko dela le na podlagi dostopne dokumentacije. Pri posameznih poslih je nepravilnosti težko ugotoviti, ker je treba pogledati več pravnih oseb, revizor pa lahko preuči le podjetje, ki ga zajema posebna revizija. Revizorji se zavarujejo in vnaprej ne obljubljajo ničesar, o čemer ni mogoče najti podatkov," je poudaril Odar.

Na vprašanje, ali bi morala Luka Koper delničarjem razkriti ugotovitve o poslu, ki je omenjen tudi v sklepu o uvedbi posebne revizije, je Odar odgovoril, da je to odvisno od pogodbe, ki sta jo sklenila revizor in pregledana družba. "V njej so natančno definirane obveznosti naročnika in izvajalca," je razložil Odar. Kljub temu prav dejstvo, da so revizorji posle v Orleški gmajni pregledovali v prvi fazi revizije, dokazuje, da so bili ti vključeni v pogodbo med Luko Koper in PWC. To posledično pomeni, da bi morala Luka Koper o izsledkih ugotovitev revizorjev poročati ne glede na to, da so se ti po prvi fazi revizije ustavili. Ključno vprašanje v zgodbi je, zakaj sta nova uprava in nadzorni svet Luke Koper mirno sprejela pojasnilo revizorjev, da poslov v Orleški gmajni ne morejo preiskati zaradi pomanjkanja podatkov, in kakšno vlogo je imel pri tem Igor Jakomin. Nadzorni svet Luke Koper in direktorat za pomorstvo na ministrstvu Patricka Vlačiča vodi Janez Požar. "Revizijsko hišo sta predlagala Kad in Sod. Z nobenim revizorjem se nikoli nisem ne srečal ne slišal po telefonu," odgovarja Jakomin. Pri tem velja opozoriti, da bi morala po prvotnem predlogu Luke Koper posebno revizijo družbe opravljati revizijska hiša BDO EOS. V njej je zaposlen Mitja Pavliha, ki je od Jakomina konec leta 2008 odkupil delež v podjetju Astanea, ki je med letoma 2006 in 2008 svetovalo Luki Koper.

V Izrael na stroške Luke

Kljub temu ni težko sklepati, da mu natančnejši pregled poslov v Orleški gmajni ni mogel biti v interesu. Njegovo podjetje Astanea je namreč z Luko Koper novembra 2006 sklenilo pogodbo o svetovanju, ki se je nanašala tudi na svetovanje pri zalednih terminalih, med drugim pri sežanskem. Prekinilo jo je 28. novembra 2008, torej šele pet dni po imenovanju na položaj državnega sekretarja in dva dneva pred uradnim nastopom funkcije. Jakomin je včeraj tudi potrdil, da mu je Luka Koper še konec novembra 2008 plačala pot v Tel Aviv, kjer "je obiskal logistična podjetja, v katerih je Luka Koper videla možnosti sodelovanja".

Jakomin ni želel razkriti, koliko je Luka Koper v dveh letih za svetovanje plačala Astanei. Tega nam niso želeli razkriti niti v Luki Koper. Po podatkih iz poslovnega registra GVIN je imela Astanea v letu 2008 več kot 66.000 evrov prihodkov. "Višina svetovalne ure je bila določena po standardih, ki veljajo v Sloveniji," je pojasnil Jakomin. Če mu je torej Luka Koper za svetovanje plačevala najvišjo urno tarifo po merilih Gospodarske zbornice Slovenije (130 evrov), je Jakomin ob domnevi, da Astanea ni ustvarila prihodkov pri drugih poslih, za svetovanje v letu 2008 porabil okrog 511 ur (približno tri delovne mesece).

Jakomin uživa Vlačičevo zaupanje

"Državni sekretar uživa moje zaupanje. Povezave niso nič novega, bile so znane, še preden se je revizija začela," je minister za promet Patrick Vlačič ob robu včerajšnjega obiska v Bruslju odgovoril na vprašanje, ali Igor Jakomin še uživa njegovo zaupanje. "Moja izrecna zahteva kot ministra je bila - in to je tudi zabeleženo - da se tisti posli, tiste pogodbe, pri katerih je sodeloval, pregledajo. In kolikor sem obveščen, so med revizijo to tudi pogledali. Če bi se pojavil dvom, ali so med revizijo to dovolj dobro pregledali, lahko naročimo še dodatno," je dodal. Če revizija ni zajemala poslov, ki so jih naročili na skupščini, Vlačič pričakuje, da bodo pregledani. Minister Vlačič ni želel biti preveč jasen glede morebitne preiskave na prometnem ministrstvu. "To pa ni moja stvar," je poudaril. Po njegovem mnenju so tisti, ki menijo, da so kje kakšne nepravilnosti, te tudi dolžni odkrivati. "Če kdo meni, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, je dolžan podati ovadbo," je dejal. av

Luka Koper zemljišč ne bo slabila, ampak jim bo spremenila namembnost

V Luki Koper so nam včeraj pojasnili, da so od podjetja Premik net kupili dobrih 51.000 kvadratnih metrov zemljišč po ceni 65,7 evra na kvadratni meter in objekt Luna v Sežani, za katerega so odšteli 1,9 milijona evrov. Po dokumentih, ki smo jih pridobili, je Luka Koper skupaj kupila za skoraj 56.000 kvadratnih metrov zemljišč, vendar po povprečni ceni, ki presega 71 evrov. Kljub padcu cen zemljišč je Luka Koper v letnem poročilu za 2009 oslabila le objekt Luna in to za 600.000 evrov, na 1,3 milijona evrov. Zakaj Luka Koper ni oslabila tudi vrednosti ostalih zemljišč? "Ker bomo raje spremenili njihovo namembnost in jih vsaj deloma poskušali prodati. Imamo namreč informacije, da se robna zemljišča na tem območju prodajajo po ceni 80 evrov na kvadratni meter," odgovarjajo v Luki Koper. Poudarjajo še, da so večino zemljišč za terminal v Sežani kupili neposredno od kmetov po povprečni ceni 30,69 evra na kvadratni meter. To je skoraj deset evrov manj od vrednosti, na katero je ta zemljišča (še pred finančno krizo) ocenilo podjetje Lasting.

Jakomin v Luki Koper opravljal tudi špediterske posle

Igor Jakomin je imel do novembra 2008 tudi podjetje Merlog, ki je v Luki Koper opravljalo nekatere špediterske posle, potem pa ga je prodal podjetju Rail Cargo Adria. Pri tem je zanimivo, da je lastnik tega slovaško podjetje, ki je povezano z Luko Koper. Za 10-odstotni delež podjetja TTI je Luka Koper septembra 2008 odštela kar 25 milijonov evrov, revizorji pa so zdaj ugotovili, da je (bil) delež vreden bistveno manj. Jakomin je že takrat zavračal kakršne koli povezave in trdil, da sploh ni vedel, da so lastniki podjetja Rail Cargo Adria omenjeni Slovaki. "O prodaji sem se dogovarjal z direktorjem Valterjem Abramovićem, s katerim sva dobra prijatelja, zato je vsakršno povezovanje z luškim nakupom deleža v TTI povsem nesmiselno in zlonamerno," je takrat trdil Jakomin. Abramovič pa nam je takrat dejal, da so podjetje od Jakomina kupili zato, ker so si obetali nekatere posle. Pojasnil je, da z Jakominom nista prijatelja, da pa je bil njegov profesor na pomorski fakulteti. Ob tem naj spomnimo, da je bil Jakomin mentor pri doktorski nalogi sedanjemu predsedniku uprave Luke Koper Gregorju Veselku.

Zakaj je Luka najela Mikuža

"Uprava Luke Koper je podjetje Premik net (njegov direktor je Marjan Mikuž, solastnica pa soproga pridržanega poslanca SNS Srečka Prijatelja, op. a.) izbrala, ker je imelo sklenjeno že večje število predpogodb za nakup zemljišč z lastniki in zaradi pomanjkanja lastne delovne sile v Luki Koper, ki bi bila sposobna izpeljati vse administrativne zadeve, vezane na nakup zemljišč od velikega števila lastnikov," nam je v sredo prek službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu za promet pojasnil Igor Jakomin. Pri tem je težko razumeti, da je Luka Koper, ki je imela leta 2008 zaposlenih 782 ljudi, kupovanje zemljišč zaupala podjetju Premik net, ki je imelo takrat le dva zaposlena.