Banke pričakujejo še nadaljnje znižanje obrestnih mer

Poslovni dnevnik - ponedeljek, 08.03.2010 Tekst: Luki Nuredini

Ljubljana - Po depozitni vojni med bankami ob koncu leta 2008, ko so banke ponujale rekordne obrestne mere za vezane vloge, so se te v zadnjem letu zniževale. Večina bank tudi za letos pričakuje nadaljnjo znižanje obrestnih mer, medtem ko strokovne službe v Banki Slovenije napovedujejo nasprotno, saj se "obdobje, ko se je primanjkljaj virov deloma nadomeščal tudi z vlogami države in povečanjem obveznosti do Eurosistema, izteka".

Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha)

V Factor banki so tako lani obrestne mere znižali za od 0,2 do 0,75 odstotka in nadaljnjo znižanje pričakujejo tudi letos. Obrestne mere so se lani znižale tudi v Abanki, UniCreditu, Banki Celje in Raiffeisnu. V Abanki je bilo večje znižanje pri depozitih z ročnostjo do treh let, manjše znižanje pa pri depozitih z ročnostjo od tri do pet let. V Raiffeisnu so nam medtem pojasnili, da so lani tako zniževali kot zviševali obrestne mere, vendar če jih primerjamo s prejšnjimi leti, je opazna sprememba navzdol. V nasprotju z omenjenimi pa je SKB oktobra lani zvišala obrestne mere depozitov. "Zaradi še vedno zaostrenih razmer na finančnih trgih tako banke občasno z višjimi obrestnimi merami za posamezne produkte poskušajo pridobivati nove vlagatelje," pojasnjujejo v naši centralni banki. V največji slovenski banki NLB pa so medtem odgovorili, da obrestne mere tekoče prilagajajo spremenjenim razmeram na finančnih trgih.

Letos sicer lahko pričakujemo manjše priraste vlog in podjetij, kot denimo leta 2007, napovedujejo v Banki Slovenije. Po zadnjih podatkih so se vloge nebančnega sektorja do oktobra lani povečale za 3,08 milijarde evrov, pri čemer so vloge gospodinjstev narasle za 5,9 odstotka, vloge podjetij pa za 0,8 odstotka.

Kljub rasti v Banki Slovenije ugotavljajo, da se je lani upočasnila rast varčevanja gospodinjstev. Prirast bančnih vlog gospodinjstev je tako v prvih desetih mesecih lani znašal 387 milijonov evrov, kar je za polovico manj kot v minulem letu. To je delno tudi posledica slabšega položaja prebivalstva, saj je zaradi krize naraščala stopnja brezposelnosti, obenem pa so se neto plače in drugi prejemki lani znižali za 3,6 odstotka.

Kljub temu se je v tem obdobju zvišala pokritost posojil nebančnega sektorja z vlogami, vendar razlog za to ni bilo povečano varčevanje prebivalstva, temveč zastoj kreditne aktivnosti ob sočasnem povečanju vlog države pri bankah. Po podatkih, ki smo jih prejeli, je bilo tako razmerje najvišje v UniCreditu, kjer znaša 256,8 odstotka, sledijo SKB (170 odstotkov), Abanka (133,3 odstotka), NLB in Banka Celje (obe okoli 117 odstotkov). V Raiffeisnu so nam medtem dejali, da je razmerje nespremenjeno že dalj časa, v NKBM in Hypu pa niso želeli razkriti podatkov.

luki.nuredini@dnevnik.si