Obrtniki opozarjajo na pomembnost socialnega dialoga v času krize

Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha)

Kot je ob odprtju srečanja povedal predsednik združenja Milan Škapin, se v Sloveniji trenutno srečujemo z velikim nezaupanjem med socialnimi partnerji, zato je socialno dogovarjanje v letošnjem letu praktično zamrlo. Eden glavnih vzrokov za nastalo situacijo je gospodarska in finančna kriza, ki tare slovensko gospodarstvo.

Po njegovem mnenju pa je v teh težkih časih dogovarjanje in iskanje konsenza med socialnimi partnerji še toliko bolj pomembno. "V času recesije je vloga združenja še toliko pomembnejša, saj je poslanstvo združenja zagotavljati socialni mir in zagotoviti čim boljše pogoje za razvoj in delo obrtnikov in podjetnikov," je poudaril Škapin.

Združenje, ki združuje 2700 gospodarskih družb in podjetnikov posameznikov, v socialnem dialogu zastopa mikro, mala in srednje velika podjetja. "Imam občutek, da smo že v mandatu prejšnje vlade dosegli zelo visoko stopnjo nezaupanja. Posledica tega je, da danes praktično nimamo socialnega dialoga, ekonomsko-socialni svet se že celo večnost ni sestal," je pojasnil generalni sekretar združenje Igor Antauer.

Vlada po njegovih besedah posveča preveč pozornosti velikim podjetjem in zakone piše zanje, medtem ko so mala in srednja podjetja potisnjena na rob, čeprav v tej krizi nosijo največje breme. Verjetno tudi ni naključje, da se posveta danes ni udeležil noben predstavnik vlade.

Predstavnik Mednarodne organizacije dela Ludek Rychly je pojasnil, da je do prekinitve socialnega dialoga prišlo tudi v drugih državah. Medtem ko se je socialni dialog v letu 2009, ko so se sprejemali protikrizni ukrepi, krepil, je sedaj napočil čas, ko se je treba dogovoriti, kako deliti breme teh ukrepov in zapolniti proračunsko luknjo, ki je ob tem nastala. To pa je seveda mnogo težje za dosego konsenza, je dejal.

Ob tem je poudaril, da se krize ne sme jemati le kot katastrofo, temveč predvsem kot izziv in priložnost. Po njegovem je to lahko priložnost za krepitev solidarnosti in sodelovanja med socialnimi partnerji, pospešitev prestrukturiranja, širjenje novih načinov proizvodnje, delitev stroškov in odgovornosti, ustanavljanje novih institucij in naprednih zakonov, prenavljanje socialnih politik ter vzpostavljanje novih odnosov med delodajalci in delavci.

Pomembnost socialnega dialoga je izpostavil tudi predstavnik združenja madžarskih sindikatov Karoly Gyorgy. Kot je dejal, nihče ne ve, kakšne bodo razmere na trgu dela v prihodnosti, zato je nujno, da se za eno mizo zberejo vsi socialni akterji, soočijo argumente in nato najdejo rešitev, ki bo vzdržna in sprejemljiva za vse.