Strokovnjaki: Prednostna naloga mora biti sanacija finančnega sistema

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji prvi mož Ljubljanske borze Marko Simoneti je tako zatrdil, da v slovenski izhodni strategiji, ki jo je potrdila vlada, manjka resno priznanje, da se je Slovenija znašla v finančnih težavah in da jih je potrebno nemudoma rešiti. (Foto: Matej Povše)

Profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji prvi mož Ljubljanske borze Marko Simoneti je tako zatrdil, da v slovenski izhodni strategiji, ki jo je potrdila vlada, manjka resno priznanje, da se je Slovenija znašla v finančnih težavah in da jih je potrebno nemudoma rešiti.

Simoneti je prepričan, da bi bila Slovenija v težavah že, če bi v svetu prišlo zgolj do finančne krize in ji ne bi sledila še gospodarska. Prepričan je, da je Slovenijo kriza prizadela še toliko bolj, ker se je s kratkoročnimi viri, do katerih je slovensko gospodarstvo prihajalo z zadolževanjem v tujini, financiralo dolgoročne naložbe, med njimi tudi tvegane izvozne naložbe.

Slovenija se je tako znašla v položaju, ko so obveznosti podjetij, posameznikov in države v tujini bistveno prevelike glede na raven varčevanja, razmerje med obveznostmi in depoziti pa je naraslo na 1,6:1. Slovenija je tako prej kot v krizi bilance prihodkov in odhodkov v krizi bilance stanja, je povedal nekdanji prvi mož borze.

V Sloveniji je po njegovem prepričanju potrebna sanacija finančnega sistema, svoje bilance pa morajo sanirati tako banke in podjetja kot posamezniki in država.

Benjamin Jošar, izvršni direktor področja finančnih trgov v KD Banki, ki je današnjo okroglo mizo organizirala, je zatrdil, da sta slovenski bančni sistem prizadela dva sklopa težav.

Prvi je bil povezan s težavami pri pridobivanju virov na mednarodnih finančnih trgih, drugi in bolj resen pa je zdravje bančnih bilanc. Ta težava po njegovem prepričanju še ni odpravljena, zato v letošnjem letu pričakuje še številne težave s slabimi posojili in s tem povezanimi odpisi ter rezervacijami.

Jošarja moti predvsem to, da zaradi skrivnostnosti bank ni natančne ocene, kakšno je dejansko stanje v finančnem sistemu. ta je nujno potrebna, če bi želeli sistem sanirati. Prepričan je, da se težave v slovenskem finančnem sistemu rešujejo vse prepočasi. Zavzema se za korenite in takojšnje spremembe, tudi dezinvestiranje, če je potrebno.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan je o izhodni strategiji dejal, da ne gre za strategijo za izhod iz krize in dolgoročni razvoj, temveč za dolgoročno strategijo za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, če država ničesar ne naredi.

Prepričan je, da gre za slabo kopijo že obstoječih slovenskih razvojnih dokumentov, njeni učinki pa bodo, če sploh bodo, dolgoročni, medtem ko Slovenijo lahko že na kratki rok čaka propad. Damjan je opozoril, da posojilni krč še naprej traja prav zato, ker se Slovenija ni resno lotila sanacije bančnega sistema. Ta letos zato preprosto ne bo sposoben servisirati gospodarstva in zagotavljati nekoliko višjo gospodarsko rast, je dejal.

Janez Šušteršič s koprske fakultete za management je dele izhodne strategije opisal kot dobre, vendar pa dvomi, da je država pripravljena na odpor, ki ga bodo nekateri ukrepi povzročili. Glede javnofinančnega varčevanja po njegovem prepričanju manjka predvsem jasna odločitev države, kaj bo v prihodnje financirala, čemu pa se bo odrekla.

Glede finančnega dela pa tudi po njegovem mnenju strategija ne prinaša ničesar. Do te sanacije, katere del bo po njegovem prepričanju tudi nadaljnja privatizacija, bo prišlo iz obupa, a tega obupa iz izhodne strategije še ni čutiti, je ocenil.