V razpravi Foruma 21 o projektu Teša 6

Termoelektrarne Šoštanj. (Foto: dokumentacija Dnevnika)

Pri tem je treba poudariti štiri pomembne elemente, je uvodoma na današnji razpravi Foruma 21 o Tešu 6 in energetski perspektivi Slovenije v Ljubljani dejal Kučan. Kot je poudaril, je edina prava alternativa "zelena" alternativa, ki vodi k nizkoogljični družbi.

Nujno je treba zagotoviti varno, stabilno, kakovostno in ceneno oskrbo Slovenije z električno energijo z manjšimi tveganji, še posebej od uvoza elektrike. Teš 6 je zajet v nacionalni energetski program, ki ga je sprejela prejšnja vlada, nujno pa je treba ločiti razpravo o potrebnosti in kakovosti izgradnje od razprave o tem, kako je bil projekt voden doslej, je še poudaril Kučan.

Direktor Teša Uroš Rotnik je spomnil, da je njihov cilj zanesljiva proizvodnja elektrike, čim nižja lastna cena, zmanjšanje onesnaževanja okolja in ohranitev delovnih mest vsaj do leta 2050. Ponovil je tudi tehnične podrobnosti in časovnico projekta Teša 6.

Bloki od ena do pet so ekonomsko in ekološko neustrezni ter tehnično nezanesljivi. Naložbe v bloka štiri in pet so po njegovi oceni neutemeljene, zato je edina rešitev Teš 6. Navedel je, da se v Nemčiji gradi 29 novih termoelektrarn s skupno zmogljivostjo 24.500 MW, celotna Evropa pa bo do leta 2013 potrebovala več kot 50.000 MW skupne moči.

Dejansko se je z naložbo v Teš 6 začelo decembra lani, marca letos so za ta projekt vplačali 141 milijonov evrov, gradbeno dovoljenje pa pričakuje jeseni.

Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je poudaril, da se energetska odvisnost Slovenije povečuje, narašča tudi raba končne energije, zato mora Slovenija doseči konkurenčno proizvodnjo elektrike in zmanjšati obremenitev okolja.

Premog je po njegovih navedbah edino fosilno gorivo v Sloveniji, zato je treba z njim ravnati racionalno. Ohranjanje lignita v Premogovniku Velenje je po njegovi oceni pomembno zaradi diverzifikacije energetskih virov.

Brečevič je navedel tudi, da bo treba do leta 2020 v Evropi zagotoviti 300.000 MW novih zmogljivosti, vsaka država pa to rešuje na svoj način. Med možnimi ukrepi za zmanjšanje emisij CO2 je naštel povečanje učinkovite rabe energije, zamenjavo fosilnih goriv, obnovljive vire energije, jedrsko energijo in skladiščenje CO2.

Po oceni Dušana Pluta z ljubljanske filozofske fakultete bi morala Slovenija, če želi dosegati podnebne cilje, do leta 2050 za več kot polovico zmanjšati porabo skupne energije in za več kot 70 odstotkov porabo fosilnih goriv, obnovljivi viri pa bi se morali povečati za 300 odstotkov. Izpostavil je tudi, da bi morala Slovenija poleg fosilno-jedrskega scenarija izdelati vsaj še dva alternativna scenarija.

Andrej Trkov iz Inštituta Jožef Štefan je poudaril, da ne gre za to, ali izbiramo en ali drugi vir, ampak koliko česa izbrati. Izpostavil je še, da jedrske elektrarne zagotavljajo zanesljivost in stabilnost sistema ter so nizkoogljičen vir energije.

Energetska oskrba je po oceni direktorja Gen Energije Martina Novšaka temelj gospodarstva in standarda življenja modernih družb. Rast porabe elektrike je po njegovem odvisna od ekonomskih razmer. Razmišljati je treba, kako ohraniti zeleno naravno okolje, dvigniti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zagotoviti zanesljivost oskrbe in cenovno sprejemljivost za prebivalstvo, je še ocenil.