Posvet GZS: Plačina nedisciplina in nelikvidnost velika problema slovenskih podjetij

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. (Foto: Matej Povše)

Med razlogi, zakaj na področju plačilne discipline ni bilo storjenega dovolj, je Avberškova navedla "deset kritičnih grehov", med drugim pomanjkanje realnega denarja iz domačih prihrankov, težave pri merjenju obsega neplačil ter slabo plačevanje in vodenje javnih naročil s strani države. Nekdanji lastniki podjetij, ki so v postopku insolventnosti, lahko odpirajo nova podjetja in nadaljujejo slabo prakso, resnih ukrepov za zmanjšanje plačilne nediscipline pa se niso lotili niti nosilci sodnih postopkov, je dodala.

Februarska anketa o (ne)likvidnosti slovenskih podjetij, ki jo je na reprezentativnem vzorcu izvedla GZS, je po besedah Avberškove pokazala, da je lani kar 29 odstotkov podjetij ustvarilo več kot 30 odstotkov manj celotnih prihodkov kot leta 2008. Četrtina anketiranih podjetij je gospodarsko krizo izkoristila v svoj prid in poslovanje lani povečala - skoraj 20 odstotkov podjetij je poslovanje povečalo za do 20 odstotkov, pet odstotkov pa jih je celotne prihodke lani povečalo kar za 20 do 30 odstotkov.

Stanje naročil pri nas slabše

Stanje naročil je na domačem trgu slabše kot na tujem. Na domačem trgu se naročila povečujejo pri 17 odstotkih podjetij, zmanjšujejo pa kar pri 43 odstotkih. Na tujih trgih se naročila povečujejo pri 24 odstotkih podjetij, zmanjšujejo pa pri 19 odstotkih. Dostopnost do kreditov se za podjetja, ki so sodelovala v anketi, v primerjavi s septembrom 2009 sicer povečuje. Zgledno je tudi plačevanje obveznosti do države, prav tako pa tudi slednja v primerjavi s septembrom 2009 plačuje bolje, je pojasnila Avberškova.

"Likvidnost se dramatično slabša, zlasti to velja za mala, srednja podjetja, še bolj izpostavljena pa so vsa tista, ki so kakorkoli neposredno ali posredno povezana z gradbeništvom," je za STA ob robu posveta povedala Avberškova in dodala: "Vlada se žal tudi tam, kjer bi se lahko, ni odzvala v tistih segmentih, kjer bi lahko prispevala k temu, da bi sama kot država, kot javni naročnik plačevala prej, da bi bila dober upravljalec javnih naročil."

Skupno zadolževanje podjetij se povečuje

Generalna direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Romana Logar pa je na posvetu pojasnila, da se skupno zadolževanje slovenskih podjetij od leta 2002 povečuje, še posebej je naraslo med letoma 2006 in 2008. Povečuje se tudi zadolževanje pri bankah, vendar je delež slednjega po podatkih Ajpesa manjši. Ob povečevanju zadolževanja je v istem obdobju viden tudi trend zmanjševanja deleža kapitala.

Ajpes je sicer uvedel novo bonitetno oceno AJPES S.BON, s pomočjo katere napovedujejo plačilno nesposobnost oz. tveganje, da podjetje svojih obveznosti ne bo moglo plačati v obdobju 12 mesecev po datumu izdelave zadnjega računovodskega poročila. Delež podjetij z najslabšo bonitetno oceno je največji v proizvodnji usnja, pohištva, oblačil in gradnje stavb. Delež podjetij, ki jih je lani doletela nezmožnost plačila, je bilo največje v gradbeništvu, trgovini in predelovalni dejavnosti, je še pojasnila Logarjeva.

Ena od možnosti reševanja omenjenih težav je večstranski pobot oz. medsebojni obračun vzajemnih obveznosti. Pobot, v katerem lahko sodelujejo gospodarske družbe, samostojni podjetniki in proračunski uporabniki, je po besedah Logarjeve enostaven in legalen postopek, pa tudi učinkovit.