Kot napačno je še enkrat zavrnila tudi mnenje komisije za preprečevanje korupcije, ki je pred časom podala mnenje, da sta funkciji evropske poslanke in predsednice upravnega odbora sklada NEK nezdružljivi, saj da komisija, ki jo vodi Drago Kos, ni upoštevala vseh določil relevantne zakonodaje. Njen odvetnik Bojan Klakočar je povedal, da je komisija izpustila drugi odstavek 20. člena zakona o preprečevanju korupcije, v katerem je navedeno, da je članstvo v nadzornem odboru, v tem primeru tudi v upravnem odboru sklada NEK, mogoče, če gre za takšno institucijo, v kateri poslanec lahko opravlja nadzorno funkcijo. Klakočar je ocenil, da je v tem primeru sklad umeščen v pristojnost državnega zbora in glede na to po njegovi oceni nezdružljivosti ni. Kos je očitke včeraj zavrnil kot neutemeljene in poudaril, da so vključili vse relevantne člene, tudi zakona o poslancih, ki so ga prav tako morali upoštevati.

Jordan-Cizljeva opozarja, da so bili v skladu v zadnjem času pod izjemnimi političnimi in tudi medijskimi pritiski, a da so lani kljub temu in kljub slabim gospodarskim razmeram poslovali dobro. Sklad je ustvaril 6,3-odstotno tržno donosnost portfelja, ki zdaj obsega 145 milijonov evrov. Vendar to pomeni, da je sklad še vedno precej daleč od "predkriznih" načrtov. Spomnimo, da je sklad leto 2008 končal z 11,83-odstotnim padcem tržne donosnosti celotnega portfelja sklada, kar pomeni, da se je obseg sklada v primerjavi s koncem leta 2007 zmanjšal s 145 na 136,2 milijona evrov, pa čeprav naj bi po pričakovanjih portfelj sklada konec leta 2008 dosegel 170 milijonov evrov.

Ob tem velja poudariti tudi, da je sklad lani svojo naložbeno politiko znova močno nagnil v smer najbolj varnih naložb (obveznice, depoziti in potrdila o vlogi), medtem ko je do leta 2008 vse večji delež portfelja vlagal v bolj tvegane vrednostne papirje, kot so delnice in investicijski skladi. Konec leta 2009 je imel sklad kar 64 odstotkov vseh sredstev v obveznicah, slabih 18 odstotkov pa še v depozitih. Konec leta 2007 sta ta deleža znašala 50 oziroma 15 odstotkov, konec leta 2008 pa sta bila še nekoliko nižja.

Na naše vprašanje, ali ne bi bil zadosten razlog za njeno odstavitev tudi preveč tvegana naložbena politika sklada, je Jordan-Cizljeva odgovorila, da so vse te očitke že zavrnili in da so lani imeli celo odličen rezultat v primerjavi z drugimi podobnimi skladi. Ob tem je še dejala, da je vlada njihovo naložbeno politiko in finančni načrt potrdila šele novembra, kar je bila še ena v vrsti ovir, s katerimi so se morali boriti lani. Zdaj pa se, tako Jordan-Cizljeva, obeta še nenamenska poraba sredstev sklada za spodbujanje učinkovitejše rabe energije, kar predvideva izhodna strategija.

barbara.hren@dnevnik.si