Križaniču svetujejo privatizacijo igralnic: "Odpravi naj se obvezno lastništvo države"

V dveh mesecih bo igralniška strategija, ki jo pripravljajo v okviru ministrstva Franca Križaniča (na sliki), predvidoma pripravljena za javno obravnavo. Trenutna različica gradiva predlaga odpravo omejitve glede lastniškega deleža države v igralnicah, ki zdaj zahteva najmanj 51-odstotni delež države. Prvi mož Hita Drago Podobnik temu ni naklonjen, kolegi v igralnicah, med njimi predsednica uprave Casinoja Ljubljana Barbara Gunčar, pa idejo pozdravljajo. 

Zasebni lastniki so v igralnice doslej vstopali le z nakupi prednostnih delnic, medtem ko jim je bil vpliv na upravljanje onemogočen. Med večjimi lastniki prednostnih delnic sta USB Hotel v Casinoju Ljubljana in družba Gold Club, ki je skozi dokapitalizacijo postala 43-odstotni lastnik prednostnih delnic Casinoja Bled. Manjša izjema, ko gre za redne delnice, je z 9,73-odstotnim lastništvom Kraški zidar v Casinoju Portorož. Redne delnice igralnic, ki imajo glasovalne pravice, so tako v večinski lasti Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Če bo prišlo do zakonskih sprememb, bo lahko naprodaj 67-odstotni delež novogoriškega Hita (preostanek imajo občine), več kot 80 odstotkov Casinoja Portorož, v Casinoju Bled imata Kad in Sod skupaj 93 odstotkov rednih delnic, v Casinoju Ljubljana pa obvladujeta več kot 95 odstotkov lastništva.

"Odpravi naj se obvezno lastništvo države"

"Odpravijo naj se dosedanje omejitve, in sicer tako, da udeležba države, družb v državni lasti in lokalnih skupnosti v lastniški strukturi koncesionarjev za prirejanje iger na srečo v igralnicah ni obvezna," predlagajo pisci strategije, ki za zdaj še nosi oznako interno. Njeni avtorji še ugotavljajo, da je ravno lastniška struktura kriva za neučinkovito upravljanje igralnic in njihovo neuspešno poslovanje v primerjavi z zasebnimi igralnimi saloni.

Ob tem se postavlja vprašanje, ali si je že ob začetku priprave strategije takšno rešitev zamislila država oziroma finančno ministrstvo ali pa ji jo svetujejo le izbrani strokovnjaki. A obenem ne gre spregledati, da na seznamu strateških naložb države, ki se pripravlja hkrati z gradivi za preoblikovanje paradržavnih skladov, med drugim ni Hita.

Podobnik: To bi pomenilo razprodajo igralništva

Predsednik uprave Hita Drago Podobnik privatizaciji ni naklonjen. "V naslednjih treh letih se ne želimo ukvarjati s spremembo lastništva, saj nam to le otežuje postopke prestrukturiranja podjetja. Moje osebno mnenje in tudi večine sodelavcev v podjetju pa je, da je tako hitenje s privatizacijo nesmiselno in nima nobenega pomena. Konec koncev bi to pomenilo razprodajo igralništva," je pojasnil. Ob tem poudarja tudi trenutno nizko vrednost igralniških podjetij. "Slovensko igralništvo sicer lahko poceni prodajo, kar pa je gledano z zornega kota družbe Hit nerazumno početje. Čez tri leta bo to podjetje, ko ga bomo zapeljali v neke druge vode, imelo čisto drugačno vrednost in prepričan sem, da ga nihče pameten ne bo nameraval prodajati."

V igralnicah privatizacijo podpirajo

V Kadu, ki je skupaj s Sodom skoraj 67-odstotni lastnik Hita, tudi sicer pa pomemben lastnik ostalih slovenskih igralnic, načrtovane privatizacije igralništva niso komentirali, saj načrtovane spremembe še proučujejo. Zgovornejši so bili predsedniki uprav igralnic, ki privatizacijo v nasprotju z vodstvom Hita načeloma pozdravljajo. Predsednik uprave Casinoja Bled Boris Kitek je prepričan, da bi privatizacija predstavljala hitro rešitev problemov igralništva. "Urad za nadzor nad prirejanjem iger na srečo ima popoln nadzor nad igralnicami, zato ne vidim razloga, da bi razmere v igralnicah skozi lastništvo urejala država," je pojasnil.

Privatizacijo podpira tudi predsednica uprave Casinoja Ljubljana Barbara Gunčar , ki meni, da bi na ta način lažje našli partnerja za dokapitalizacijo. Spomnimo, da so državni lastniki zadnjo predlagano dokapitalizacijo ljubljanske igralnice zavrnili. "Država je preprosto slab lastnik, menedžerji, ki jih imenuje, pa so manj suvereni," je dejala Gunčarjeva. Predsednik uprave Casinoja Portorož Marjan Bolka medtem čaka na končno različico strategije, zato načrtovane privatizacije ni želel komentirati.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Pahor, ki je član ožjega strokovnega sveta ministrstva, meni, da je odprava obveznega lastništva države v igralnicah smiselna. "Odprava tega določila seveda ne pomeni nujno, da se bodo sedanje igralnice privatizirale," še dodaja.

katja.svensek@dnevnik.si

Brez velikih sprememb na davčnem področju

Obstoječa ureditev, določitve iste osnove tako za plačilo davka od posebnih iger na srečo kot koncesnine, je primerna, ugotavljajo člani delovne skupine. Dopuščajo sicer še možnost delitve koncesnine na fiksni in variabilni del, pri čemer bi bil prvi vezan na pridobitev koncesije, drugi pa na prihodke. V tem primeru bi lahko proučili tudi možnost, da se davek in variabilni del koncesnine združita v eno dajatev, s čimer bi se davku na davek ognili. Nekateri zagovarjajo enovito igralniško dajatev, "saj je le tako mogoče z degresijo priti nekje od 10- do 12-odstotne obremenitve pri 300 milijonih evrov bruto prihodkov," so pripisali.

Leta 2008 je igralništvo skupaj plačalo 65 milijonov evrov davka od iger na srečo in 84,4 milijona evrov koncesijskih dajatev. Skupaj so prihodki znašali nekaj več kot 338 milijonov evrov.

Načrtovano je poenotenje igralnic in igralnih salonov

Sedanja delitev na igralnice, ki lahko prirejajo tako imenovane žive igre na igralnih mizah, in igralne salone, ki lahko prirejajo le igre na igralnih avtomatih, je nejasna in neživljenjska, ugotavljajo avtorji osnutka strategije. Predlagajo, da se razlikovanje odpravi in se oblikuje štiri skupine igralnic - igralniško-zabaviščni center (najmanj 500 igralnih mest, kompleks s 500 sobami, športno-rekreacijski center, wellness...), grand casino (najmanj 200 igralnih mest, 200 sob, topla hrana...), igralnica v hotelu, ki bi bila namenjena dodatni ponudbi zabave, in igralnica, ki pa ne bi nujno nudila tudi živih iger.

Ob tem velja poudariti, da bi bili vsi koncesionarji delniške družbe, zavezane k javnemu poročanju. Zasebni igralni saloni so zdaj večinoma oblikovani kot družbe z omejeno odgovornostjo, zato se predvideva prehodno obdobje. V strategiji je sicer dopisano, da nekateri zagovarjajo obstoječo delitev.