Evropske borze in Wall Street še povečale izgube, evro najnižje po maju lani

Fotografija je simbolična. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v primerjavi s četrtkom znižal za 2,39 odstotka na 2631,64 točke.

Med vodilnimi evropskimi borzami so največji padec zabeležili vrednostni papirji na borzi v Parizu, kjer je indeks CAC 40 današnje trgovanje sklenil pri 3563,76 točke, kar je 3,40 odstotka manj kot v četrtek. Indeks DAX v Frankfurtu se je znižal za 1,79 odstotka na 5434,34 točke, indeks FTSE 100 v Londonu pa za 1,53 odstotka na 5060,92 točke.

Indeks ATX na Dunaju se je znižal za 3,32 odstotka na 2392,69 točke, indeks BUX v Budimpešti za 2,84 odstotka na 20.224,74 točke in indeks FTSE Italia All-Share za 2,75 odstotka na 21.335,08 točke.

V Beogradu je indeks Belex 15 trgovanje končal pri 685,36 točke, kar je 2,49 odstotka manj kot v četrtek, indeks Crobex v Zagrebu pa se je znižal za 1,30 odstotka na 2150,32 točke.

Negativni trend se nadaljuje tudi na ameriškem Wall Streetu, kjer se je industrijski indeks Dow Jones doslej znižal za 0,42 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,01 odstotka.

Pesimistično je tudi na naftnem trgu, kjer se cena črnega zlata niža že tretji dan zapored. Po mnenju analitikov cene navzdol potiskajo okrepljeni dolar in vztrajni dvomi o "zdravju" svetovnega gospodarstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v marcu se je v današnjem elektronskem trgovanju na newyorški blagovni borzi pocenila za 19 centov na 72,95 dolarja za 159-litrski sod, v Londonu pa se je severnomorska nafta brent, ravno tako z dobavo v marcu, pocenila za 61 centov na 71,52 dolarja.

Dolar se je v današnjem trgovanju v primerjavi z evrom povzpel na najvišjo raven po lanskem maju, k temu pa je najbolj pripomogla zaskrbljenost o prekomernem primanjkljaju nekaterih evropskih držav. Evro je prvič po maju 2009 padel pod raven 1,37 dolarja, med trgovanjem v New Yorku pa se je spustil celo do 1,3639 dolarja, poroča AP.

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka opoldne referenčni tečaj dolarja postavila pri 1,3691 dolarja, medtem ko je bil ta v četrtek pri 1,3847 dolarja.

Januarja nižja stopnja brezposelnosti v ZDA

Januarja je bila stopnja brezposelnosti v ZDA 9,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v mesecu prej. Gospodarstvo je v prvem letošnjem mesecu ukinilo 20.000 delovnih mest, kaže poročilo ameriškega ministrstva za delo. To je spodbudilo upanje, da bodo ameriška podjetja kmalu začela dodajati delovna mesta.

Podatki ministrstva so pokazali, da je od začetka recesije decembra 2007 delo v ZDA izgubilo 8,4 milijona oseb, kar je več kot sprva izračunanih 7,2 milijona, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Novembra so sicer ameriška podjetja odprla 64.000 delovnih mest, kažejo popravljeni podatki ministrstva za delo. Prva poročila so govorila o 4000 novih delovnih mestih.

Sicer januarsko poročilo zbuja upanje, da se bo trend kmalu obrnil in bodo ameriški delodajalci začeli odpirati več delovnih mest, kot jih ukinjajo. Brez upoštevanja novembrskih številk je bil upad števila delovnih mest v januarju na mesečni ravni najnižji od začetka recesije. Povprečni delovni teden pa je trajal 33,3 ure (decembra 33,2 ure), pri čemer podatek o podaljševanju delovnega časa običajno napoveduje nova delovna mesta.

Zvezna vlada je medtem začela zaposlovati delavce, ki bodo v letošnjem letu izvedli popis. To je ustvarilo 9000 delovnih mest, skupno pa bi jih projekt letos lahko ustvaril 1,2 milijona, čeprav vsa začasna. Na ravni zveznih držav in lokalni ravni pa se je zaposlovanje v januarju znižalo, ukinjenih je bilo 8000 delovnih mest.

Ekonomisti sicer ocenjujejo, da delodajalci še ne želijo na novo zaposlovati, saj niso prepričani v okrevanje ameriškega gospodarstva po izteku vladne stimulacijske politike. Prav tako še ni jasno, kaj bi prinesla zdravstvena reforma ter iztek obdobja znižanih davkov, ki jih je uvedla še administracija predsednika Georga Busha, še poroča AP.