Poslovni.Dnevnik.si
- Top iz rubrike
- Zadnje objavljeno
- Preberite tudi
Po mnenju dr. Marka Košaka se banke dobro zavedajo dejstva, da se z najemanjem posojil v švicarskih frankih njihovi komitenti izpostavljajo valutnemu tveganju, kar tudi vpliva na zmanjšanje verjetnosti poplačila. »V teh časih si banke želijo predvsem dolžnikov, ki bodo lahko svoje obveznosti poravnali redno in v celoti.« (Foto: Jaka Adamič)
Banke večinoma poudarjajo, da posojil v švicarskih frankih ne ponujajo, ker ni več povpraševanja. V Novi Ljubljanski banki (NLB), kjer so tovrstna posojila povsem ukinili lani novembra, pravijo, da so se za tako potezo odločili "zaradi ocene, da lahko posojilo v tuji valuti pomeni preveliko tveganje za posojilojemalca".
Posojila v švicarskih frankih, poleg Unicredita, še vedno ponuja Abanka, ki pa ne razkriva, kolikšen pribitek na libor - trimesečni znaša 0,25 odstotka - trenutno zaračunava. Na njihovih spletnih straneh je sicer mogoče opraviti informativni izračun. Za najetje 100.000 evrov stanovanjskega posojila za 20 let efektivna obrestna mera trenutno znaša 3,86 odstotka, če bi to isto vsoto najeli v švicarskih frankih (po trenutnem tečaju bi to znašalo 147.000 švicarskih frakov), pa bi efektivna obrestna mera znašala 3,49 odstotka.
"Takšna je bila poslovna odločitev skupine. Prav tako večjega povpraševanja po teh posojilih v naših poslovalnicah ne zaznavamo, prav tako ne želja strank o reprogramiranju posojil," so na naše vprašanje, zakaj so se odločili ukiniti posojanje v švicarskih frankih, odzvali v Raiffeisen banki. V minulih letih je bila pri odobravanju stanovanjskih posojil v švicarskih frankih najbolj aktivna Hypo Alpe Adria banka, ki ima kar 45 odstotkov vseh stanovanjskih posojil vezanih na to valuto. A zdaj teh posojil ne odobrava več, kot pravijo, zaradi neobstoja povpraševanja.
Banka Slovenije na drugi strani ugotavlja, da je poleg splošnega znižanja posojilne aktivnosti bank med glavnimi razlogi za zastoj posojanja v švicarskih frankih "manj aktivno trženje tovrstnih ponudb". Lani se je tako neto obseg posojil v frankih močno skrčil, za 23,5 odstotka, medtem ko je še konec leta 2008 rast dosegala 21,1 odstotka. Ob tem velja spomniti, da je centralna banka že leta 2007 opozarjala na pasti zadolževanja za prebivalstvo v švicarskih frankih, a banke očitno niso bile najbolj poslušne. Obseg vseh posojil gospodinjstvom z valutno klavzulo na švicarski frank ali v frankih je v letu 2007 znašal dobro milijardo evrov (medletna rast je bila kar 90-odstotna), leta 2008 pa se je povečal za 40 odstotkov, na dobrih 1,4 milijarde evrov. Preobrat se je tako zgodil šele lani - po zadnjih podatkih znaša 1,26 milijarde evrov.
Ali je morebiti zamrznitev posojanja v švicarskih frankih povezana z dejstvom, da je švicarski frank v zadnjem obdobju močno apreciiral v primerjavi z evrov in se torej pričakuje obrat tečaja? Ko se je evro proti franku krepil, so banke namreč spodbujale zadolževanje v frankih. Ob tem dodajmo, da so iz švicarske centralne banke pred časom sporočili, da ne bodo dopustili pretirane apreciacije franka. So torej zdaj tveganja za banke prevelika? "Brez dvoma so v ozadju zadržanosti bank bojazni pred prevzemanjem prevelikih tveganj in verjetno tudi stroški ustreznih zavarovanj. Banke praviloma zaradi tovrstnega kreditiranja na daljši rok ne držijo nezaščitenih neto dolgih pozicij in se torej skušajo zavarovati, to pa ima svojo ceno, ki je v razmerah večje nepredvidljivosti seveda višja," meni Marko Košak z ljubljanske ekonomske fakultete.
Komentarji