Najkasneje z letom 2014 želi vlada ukiniti vinjete in uvesti cestninjenje po načelu prevoženih kilometrov. Že z letom 2012 pa naj bi v osebne avtomobile začeli nameščati elektronske vinjete, ABC-karticam podobne naprave, ki omogočajo plačilo cestnine glede na določen čas uporabe. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
Gre že za tretji akcijski načrt v manj kot štirih letih, ki znova temelji na "analizah", ki kot najprimernejši sistem cestninjenja vnovič predlagajo drugačen sistem. Tokrat načrt predvideva le cestninjenje avtocest in hitrih cest, s čimer se Slovenija najverjetneje odreka satelitskemu cestninjenju in bo izbrala mikrovalovno tehnologijo.
Interne analize Darsa in analize, ki so bile izvedene v postopku priprave dokumentacije za izvedbo elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku cestninjenja za težka tovorna vozila v letu 2008, so pokazale, da se vključitev vzporednih cest v cestninjenje "ne splača", piše v akcijskem načrtu. Razlog pa je ta, da "se prilivi cestnin ne bi bistveno povečali glede na finančna sredstva, ki so za širitev sistema na vzporedno omrežje potrebna".
Iz tega je razumeti, da so imeli na ministrstvu za promet že lani, ko je bil pripravljen javni razpis za ponudnika elektronskega cestninjenja (objavljen ni bil nikoli) na skoraj 1900 kilometrih avtocest in državnih cest, podatke, da je to ekonomsko nesmotrno.
Minister za promet Patrick Vlačič je večkrat poudaril, da pri cestninjenju nobene tehnologije ne bodo favorizirali, a v intervjuju za STA februarja letos je dejal tudi, da "je satelitski sistem smiseln, če se cestnini vse ceste, mikrovalovni pa, če se cestnini samo cestninske ceste".
Akcijski načrt sicer predvideva prehodno obdobje za uvedbo elektronskega cestninjenja za osebna vozila, in sicer naj bi bila od leta 2012 do leta 2014 v uporabi tako imenovana elektronska vinjeta. Gre za napravo, podobno ABC-kartici, ki naj bi omogočala cestninjenje glede na določen čas uporabe. Odprava vinjet bo najverjetneje med uporabniki naletela na precejšen upor, saj bo to za pogoste uporabnike pomenilo znatno zvišanje cestninskih stroškov. V akcijskem načrtu je zapisano, da naj bi z uvedbo cestninjenja po prevoženem kilometru samo za osebna vozila oziroma bivši razred R1 pobrali za med 45 in 70 milijonov evrov več cestnin na leto kot zdaj z vinjetami. Letos naj bi z vinjetami dobili okoli 98 milijonov evrov.
Dars s 650 milijoni minusa
Darsu bo, če se cestninski sistem ne bo spremenil, od letos do leta 2020, kot je razbrati iz akcijskega načrta, za odplačevanje dolga s prihodki od cestnin zmanjkalo za skoraj 650 milijonov evrov sredstev. In to ob predpostavki, da se Dars ne bi več zadolževal za dokončanje osnovnega avtocestnega programa. Samo do leta 2013 bi minus znašal približno 210 milijonov evrov.
Tajanija vinjete ne motijo več
Evropski komisar za promet Antonio Tajani je slovenskega ministra za promet Patricka Vlačiča včeraj obvestil, da bo predlagal prekinitev postopka zoper Slovenijo zaradi domnevne diskriminatornosti vinjet, ki ga je evropska komisija uvedla pred dobrim letom dni. Črpanje evropskih sredstev za avtocestne projekte, ki je bilo z uvedbo postopka zamrznjeno, tako po besedah Vlačiča ni več ogroženo. To minister tudi šteje za največji uspeh prvega leta mandata. "V letošnjem letu smo načrtovali 62,2 milijona evrov kohezijskih sredstev, počrpali pa bomo 82,57 milijona evrov, kar je 32,8 odstotka več od načrtov. Razlog za to pa je prav ravnanje v povezavi z vinjetnim sistemom," je včeraj zatrdil Vlačič.
Poslovni.Dnevnik.si






































Komentarji