Slabe donose je uspelo vsaj nekoliko izboljšati tudi večini naših pokojninskih skladov. Samo v zadnjem četrtletju je njihov povprečni donos dosegel več kot tri odstotke. Čeprav to ne velja za vseh 13 analiziranih skladov, pa nad rastjo cen življenjskih potrebščin znova sega donos, ki so ga v povprečju ustvarjali od konca septembra leta 2004. Vendarle ne gre prezreti, da se giblje pri vsega 15,8 odstotka, medtem ko je stopnja inflacije v tem času znašala le nekaj manj, 15,4 odstotka.
Če so zajamčen donos in konservativno naložbeno politiko naših pokojninskih skladov še v začetku tega leta pozdravljali in zagovarjali, pa so se znova potrdila opozorila ekonomistov, da so lanski relativno nižji padci donosnosti (naši skladi so imeli v povprečju 4,4 odstotka, evropski pa 23 odstotkov negativnega donosa) le slaba tolažba, saj so dolgoročni donosi slovenskih skladov še vedno močno podpovprečni. Iz oktobrskega poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je razvidno, da se letna donosnost skladov v njenem sistemu v zadnjih 15 letih giblje bistveno nad slovenskimi, na Švedskem pri okoli 7,2 odstotka (realno 5,3 odstotka) in v ZDA pri okoli 6,9 odstotka (realno 4,4 odstotka). Za primerjavo, letna donosnost slovenskih skladov se od septembra 2004 v povprečju giblje pri skoraj treh odstotkih.
***Za večjo tabelo z donosi pokojninskih skladov kliknite nato povezavo***
Včeraj poraženci, danes zmagovalci
Če odmislimo evropske pokojninske sklade in se osredotočimo na slovenske izvajalce dodatnega pokojninskega zavarovanja, ugotovimo, da letos najboljše rezultate presenetljivo dosega eden od najslabših skladov zadnjih let, zaprti sklad za javne uslužbence ZVPSJU. Samo zadnje tri mesece mu je uspelo ustvariti skoraj sedemodstotni donos, tako da v obdobju petih let že presega zajamčenega. Precej bolje gre tudi preostalima skladoma, s katerima upravlja Kapitalska družba (Kad), KVPS in SODPZ. Vseeno jima še ni uspelo nadomestiti razlike med doseženo in zajamčeno donosnostjo, s čimer se lahko "pohvalijo" tudi v Adriatic Slovenici. Na samem dnu pa so tokrat poleg Prve osebne zavarovalnice pokojninske družbe, ki so še lani zaradi možnosti, da del portfelja obveznic vrednotijo po metodi držanja do dospetja, zasedale vrhnja mesta.
Treba je poudariti, da povprečno donosnost naših skladov v obdobju petih let močno znižujeta "manj uspešna" Kadova sklada, saj sklad Zavarovalnice Triglav na leto ustvari več kot 4,5-odstotni donos, precej uspešna pa so tudi Abanka Vipa, Pokojninska družba A in Probanka.
Triglav z manj zavarovanci, premije kljub krizi višje
Čeprav bi iz prirasta zavarovancev lahko sklepali, da se je zanimanje za dodatno pokojninsko zavarovanje zmanjšalo, pa gre vzroke za nižjo rast trga iskati pri Zavarovalnici Triglav, ki jo je v tretjem četrtletju letos kljub dobrim rezultatom doletel manjši upad portfelja.
Če gre verjeti izvajalcem, so zavarovanci vplačila kljub krizi še povečali. "Učinek krize se ne kaže v znižanju premij. Kaže se v smislu prekinitve plačila (pojav stečaja ali drugega prenehanja) ali v smislu začasnega odloga plačila, povezana s splošnim poslovnim položajem. So pa to zelo omejeni in posamični primeri. Vplačana premija je letos glede na enako obdobje lani višja za 4,7 odstotka," so dejali v Moji naložbi. Da so doživeli padec premij, so priznali le v Skupni in Pokojninski družbi A. "Povprečna premija je znašala 55 evrov, upad zaradi gospodarske krize je približno desetodstoten in je posledica nižjih plač in zmanjšanja števila zaposlenih," so pojasnili v zadnji.
