O generalnem znižanju davčne stopnje bi lahko razmišljali šele potem, ko bi uspeli znižati delež javne porabe v bruto družbenem proizvodu (BDP), kar pa je v času stagnacije, padanja ali počasne rasti BDP bistveno težje doseči, je v pogovoru z direktorjem Financ Petrom Franklom poudaril Gaspari.

"Dokler ne uspemo znižati javne porabe, bi strukturno zniževanje davkov lahko pomenilo resne zaplete za javnofinančno stabilnost," je dejal Gaspari. Nujnost znižanja javne porabe je po njegovih besedah najbolj očitna na pokojninskem in zdravstvenem področju, sicer pa, kot je dejal, javni sektor v celoti "deluje na ekonomsko nevzdržen način".

Pač pa se je Gaspari zavzel za davčne razbremenitve na področju obdavčitve delovne sile, pri čemer bi bilo po njegovem mnenju potrebno ob zmanjšanju davčnih prispevnih stopenj povečati t.i. "zelene davke" in uvesti obdavčitev nepremičnin.

Gaspari se ni zavzel za manjšo obdavčitev dobička, saj po njegovem nižje davčne stopnje niso pogoj, da bi se povečalo investiranje v Slovenijo. Kot je še dejal, sam nasprotuje selektivnim davčnim razbremenitvam, ker zmanjšujejo preglednost davčnega sistema in ne dajejo željenih rezultatov.

Glede napovedane pokojninske reforme pa je dejal, da bi že popravljen in izboljšan sistem obstoječega medgeneracijskega modela razmere lahko bistveno izboljšal. Kot je še pojasnil, sam podpira sistem navideznih pokojninskih računov, kot jih poznajo v Skandinaviji, efektivno upokojitveno dobo pa bi bilo v prihodnosti potrebno določati glede na demografsko stanje v državi.

Vzporedno z ukrepi za olajšanje delovanja ekonomske politike se vlada po njegovih besedah ukvarja tudi s strategijo odprodaje državnega premoženja. V pripravi je zakon o ustanovitvi agencije za upravljanje z državnim premoženjem in zakon o spremembi financiranja Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod), je pojasnil Gaspari.

Kot je dejal, naj bi se Kad in Sod v prihodnje prenehala ukvarjati s korporativnim upravljanjem in se preoblikovala v navadna portfeljska sklada, premoženje, ki je trenutno njuni v lasti, pa bi se za ustrezno finančno protivrednost preneslo na državno agencijo. Ta bi v strategiji razpolaganja z državnim premoženjem določila, kaj od državnega premoženja naj ostane v državni lasti, in kaj je potrebno odtujiti ter na kakšen način.

Katere družbe konkretno naj bi država odprodajala, Gaspari ni želel napovedovati, marsikateri odgovor pa bo po njegovih besedah ponudila ravno strategija o upravljanju s podjetji. Kot je dejal, se bo treba odločiti, kaj storiti v osnovnih sektorjih javnih storitev in infrastrukture, pri čemer je izpostavil energetiko, Luko Koper in telekomunikacije, ter v finančnem sektorju.